Tako imamo ljudje velik vpliv na krčenje gozdov, preusmeritve ali zajezitve vodnih tokov, izkoriščanje naravnih virov ter onesnaževanje zemlje, vode in zraka. Narava in njena neverjetna moč prilagajanja s težnjo po ravnovesju sta odvisni od biotske raznovrstnosti in časa, ki ga posamezne vrste potrebujejo za prilagoditev na nove spremembe.
Človeštvo se s svojo inteligenco sočasno z naravo umetno prilagaja neugodnemu stanju okolja, s svojo dejavnostjo pa v njej povzroča še večje neravnovesje. Očitno je, da se je človeštvo zaradi svojega pohlepa in želje po udobnem življenju, ki ne sledi nasvetu »porabi, kolikor je potrebno, in živi v sožitju s preostalimi živimi bitji«, v celoti oddaljilo od osnovnih načel narave. Želimo si, da se narava prilagaja nam, a pozabljamo, da bo človeštvo v tej bitki za nadvlado narave »potegnilo kratko«. Bolj ko si jo želimo pokoriti, večje bodo spremembe, ki nas bodo potegnile v vrtinec še večjega neravnovesja. Kako ranljivo je človeštvo, nam letos lepo kaže nemoč pri omejitvi širjenja koronavirusa. Tako neznaten in tako preprost, a z veliko močjo nad človeštvom.
Podnebne spremembe kot posledice delovanja človeštva že nekaj časa kažejo na spremembe v našem okolju in naravi. Daljša sušna obdobja, ki jim sledijo kratke in intenzivne padavine, našo zemljo siromašijo. Zemlja se po daljšem sušnem obdobju preveč posuši, vodne zaloge v podtalnici pa upadajo. V času intenzivnih padavin se pojavljajo plazovi in poplave, voda prehitro odteka čez posušeno zemljo in spira rodovitno zgornjo plast. Hitro odtekanje vode je posledica tudi nepravilno reguliranih vodotokov in osušenih močvirij. Močna neurja z vetrovi lomijo in podirajo drevesa, gozdovi se krčijo, kar še dodatno vpliva na poslabšanje stanja našega okolja.
Potrebni bodo ločeni kanalizacijski sistemi
In kako občutijo spremembe komunalna podjetja, ki se soočajo z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode? Zaradi povečanja intenzivnosti kratkotrajnih padavin se hipno poveča količina mešane komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode v kanalizaciji. Ker kanalizacijski sistem in posledično čistilna naprava lahko sprejmeta le določeno količino mešane odpadne vode, le-ta v času intenzivnih padavin preplavlja naše ceste, kleti in se sočasno preko razbremenilnikov prelije v naše vodotoke. Naši vodotoki tako postanejo odvodniki sicer mešane odpadne vode, ki pa ni očiščena primesi.
V prihodnosti bo treba zgraditi ločene kanalizacijske sisteme brez oziroma z malo padavinske vode. Treba bo zgraditi zadrževalnike prvega naliva in preko razbremenilnikov prepustiti le vodo, ki bo razbremenjena večjih nečistoč. Čistilne naprave na drugi strani v času padavin sprejmejo razredčeno vodo, ki jo je zaradi neustreznega razmerja hranil težje očistiti, in iz tega razloga potrebujejo dodatek kemikalij, kar v globalnem smislu pomeni manjši prispevek k zmanjševanju onesnaževanja okolja.
Kaj lahko kot posamezniki storimo za blaženje teh sprememb? Velikokrat z nostalgijo pravimo, da bi radi živeli v bolj čistem in bolj predvidljivem okolju, kot so živeli naši stari starši. In tudi če si to želimo, tega pravzaprav niti ne znamo. Stalna želja po nenehni gospodarski rasti v ljudeh namenoma vzbuja željo po kupovanju vedno novih izdelkov, ki jih za osnovno življenje v resnici ne potrebujemo. V naših domovih so nakopičene stvari, ki nam ob nakupu začasno vzbujajo zadoščenje ob nečem novem, na koncu pa končajo praktično neuporabljene v smeteh.
Zahtevajmo izdelke s čim manj embalaže
Zadnja leta veliko govorimo o krožnem gospodarstvu, ki pa lahko ljudi tudi zavaja in jih usmerja v nove nakupe. V resnici se danes le manjši delež snovi ponovno vgradi v nove izdelke, vse preostalo konča v regijskih centrih za ravnanje z odpadki, na deponijah, v nerazvitem svetu pa v naravi na divjih odlagališčih, v rekah in oceanih. In da, vsekakor potrebujemo sežigalnice, da bi odstranili to, kar smo proizvedli. Z odlaganjem odpadkov na deponijah probleme le prelagamo v prihodnost in pri tem že danes ogrožamo naše vode, saj se na primer izcedne vode iz odlagališč zaradi mešanih odpadkov zelo težko prečistijo. Podobno poleg naših voda zaradi požarov na deponijah ogrožamo tudi zrak.
Zato že danes potrošniki raje kupujmo kakovostne izdelke, da jih ne bomo zavrgli že po prvi uporabi. To velja tako za tekstil, ki je eden največjih onesnaževalcev voda, kot za preostale izdelke. Zahtevajmo izdelke s čim manj embalaže, zahtevajmo, da se zavrženi izdelki z recikliranjem znova obdelajo, predelajo ali vgradijo v nove izdelke, sicer pa trajno uničijo, da bi imeli čim manjši vpliv na okolje in naravo.
Spoštujmo zemljo in rodovitna polja uporabljajmo za pridelavo hrane, ne pa za gradnjo novih nakupovalnih centrov. Spoštujmo gozdove in jim pomagajmo, da si hitreje opomorejo zaradi poškodb, ki jih povzročajo neurja in škodljivci, ter jih čezmerno ne izkoriščajmo. Naši gozdovi so naša pljuča in hranilniki vode. Spoštujmo vode in jim pustimo njihov prostor, ne vpenjajmo jih v okove. Nove hidroelektrarne bodo res prinesle dodatne vire zelene električne energije, vendar bodo na drugi strani močno ohromile povezave z viri pitne vode, zmanjšana bosta njena samočistilna sposobnost ter transport sedimentov in hranil, spremenilo se bo okolje in narava v rekah in ob njih.
Narava ne potrebuje ljudi, ljudje potrebujemo naravo in naravne vire. Naravo moramo spoštovati, jo poslušati, ji slediti in pomagati pri njenem iskanju ravnotežja. Postanimo ponovno del narave in podnebne spremembe bodo postale del nas.
Dr. MARJETKA LEVSTEK, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda
