Zdravstveni sistemi na afriški celini so precej slabi in države so se na razširjanje obolenja odzivale zelo počasi. A bolj ko je virus začel zajemati Afriko, hitreje so se države odločale za podobne omejitvene ukrepe gibanja, kot jih že dva tedna doživljamo v Evropski uniji in ZDA, poprej pa na Kitajskem. Gana, Ruanda, Senegal, Tunizija, Kongo, Južna Afrika in druge so vse po vrsti zapirale šole, omejevale gibanje ali vzpostavljale večtedensko karanteno. Toda učinkovito karanteno je v afriških državah zaradi gosto poseljenih ruralnih območij težko vzpostaviti. Po drugi strani bi takšna zaustavitev življenja, kot jo doživljamo v Evropi, močno udarila po prebivalstvu, ki se pogosto klavrno preživlja zgolj s priložnostnimi deli. V Keniji je policija pred dnevi morala s solzivcem pregnati prodajalce na odprti tržnici, ki so kljub prepovedi zbiranja poskušali na svojih stojnicah še kaj zaslužiti. Afriške vlade zaradi eksistenčne grožnje njihovim gospodarstvom zdaj skupino najrazvitejših držav G20 pozivajo k takojšnji nujni pomoči v višini 150 milijard dolarjev. Prav tako vsem institucionalnim in zasebnim kreditodajalcem, pri katerih imajo afriške države najete kredite, pošiljajo poziv, da jim vsaj za letos zamrznejo plačevanje obresti na dana posojila. Vsem posebej ranljivim državam na celini naj bi zamrznili tudi plačevanje glavnice. Ekonomisti opozarjajo, da bi bilo treba njihovim pozivom slediti. Upočasnjena gospodarska proizvodnja bo namreč tamkajšnja prebivalstva prizadela še močneje kot druge dele sveta.

Ljudje v objektivu koronavirus Afrika