Evropski voditelji so na tretji videokonferenci po začetku koronakrize preučevali aktualno stanje poskusov, da bi zajezili širjenje virusa in oblikovali nove oblike pomoči gospodarstvu. Pogled pa so že usmerjali tudi v obdobje, ko se bo življenje spet vrnilo v stare, čeprav spremenjene tirnice. Toda pokazalo se je, da imajo države različne poglede na to, kako naj se evropska gospodarstva spet spravijo na noge. Ob vsej pomoči, ki sta jo državam napovedali evropska komisija in Evropska centralna banka, so se v minulih dneh pojavili pozivi, da je treba storiti še več. V tej točki so se pojavila razhajanja med delom severnih držav in jugom integracije.
Italija želi »inovativne finančne instrumente«
Ponovno so govorili o uvedbi evroobveznic, s katerimi bi države članice na kapitalskih trgih prevzele skupne dolgove. Pridobljena sredstva bi si države razdelile, nato pa bi skupaj vračale glavnico in obresti. Druga možnost, ki so jo najpogosteje omenjali, je bil Evropski stabilizacijski mehanizem (ESM). Ta razpolaga z več kot 400 milijardami evrov kapitala, ki bi ga lahko uporabili takoj. Države bi dobile ugodna posojila, ki pa bi jih morale odplačati. Ker pa v osnutkih sklepov ni bilo izrecno navedeno, da bo uporabljen kateri od teh mehanizmov, sta Italija in Španija blokirali osnutek sklepov. Italijanski premier Giuseppe Conte je Evropski uniji dal deset dni, da predstavi primerne rešitve »inovativnih finančnih instrumentov«. Blokadi se je pridružila še Španija.
Zamisel evroobveznic sta sicer podpirala predsednica komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega parlamenta David Sassoli. V preteklih dneh jo je podprlo devet držav (Belgija, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Slovenija). Kritiki takšnega načina zadolževanja menijo, da se z njim vstopa v »moralni hazard«, saj bi se tiste države članice, ki bi nesmotrno trošile proračunska sredstva, lahko izognile višjim obrestnim meram na kapitalskih trgih. Nasprotovanja evroobveznicam so – tako kot že v preteklosti – prihajala iz Nemčije in drugih držav (Avstrije in Nizozemske), ki bi sicer nosile največji delež pri vzpostavljanju skupnega mehanizma zadolževanja.
Von der Leynova kritizirala članice
Premierji članic EU so se po videokonferenci sestali potem, ko je v spremenjenih okoliščinah evropski parlament zasedal v skorajda prazni dvorani. Poslanci so po elektronski pošti od daleč potrjevali prve ukrepe evropske komisije za zajezitev koronavirusa. Pred tem pa so lahko prisluhnili zelo čustvenemu nagovoru predsednice komisije von der Leynove.
»Sedanje odločitve Unije bodo določile prihodnjo podobo integracije. (…) Evropa se bori za življenje,« je poudarila. Obregnila se je tudi ob nesolidarnost držav članic na začetku krize, ko so zaustavljale dobavo medicinske opreme drugim državam in delovale v skladu z nacionalnimi interesi. Skrbele so zase, namesto da bi se medsebojno podpirale, je kritizirala početje članic.
Povezava do grafike je na voljo tukaj
