Skrivnost uspeha najboljših zaposlovalcev je popolno ravnotežje: med ljudmi in poslom, med samozavestjo in skromnostjo, med utripom današnjega dne in mislijo na jutri. Če bi iskali metaforo, bi rekli, da so uspešni voditelji vrvohodci – spretni, agilni, fleksibilni, vedno z vzdignjeno glavo in elegantni ne glede na položaj. V običajnih razmerah bi se o tem v živo pogovarjali z lanskimi prejemniki priznanj zlata nit in vrhunskim vinarjem, ker dogodka ne bo, pa smo njihova mnenja zbrali v članku.
»Pri samozavestnih ljudeh mi je všeč odločnost v zagovoru tega, kar počnejo. Vendar je meja, da ta odločnost ne preide v samovšečnost, tanka. Prava mera zmaguje,« meni Matjaž Lemut, vrhunski vinar, direktor vinske kleti Tilia. Dodaja, da je skromnost marsikdaj izrabljena v propagandne in promocijske namene. »Najti res pravo skromnost je težko. Spoštujem človeka, ki je zadovoljen z malim pri sebi, sočasno pa ne pričakuje od zunanjega sveta, da bo zaradi tega plesal okoli njega.«
Uspeh lahko zaslepi
Enzo Smrekar, podpredsednik Atlantic Grupe za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo, lanske zmagovalke v kategoriji velikih podjetij v izboru najboljšega zaposlovalca Zlata nit, svari, da lahko uspeh hitro zaslepi in otopi ostrino misli in presoje. »To vodi v ležernost ali celo aroganco.« Kaj bolj ceni pri ljudeh – skromnost ali samozavest? »Pri ljudeh cenim kombinacijo obojega. Popolno ravnovesje je v realnosti prej redek pojav kot pravilo,« meni Smrekar. Nataša Bazjak Cristini, regionalna direktorica človeških potencialov in kulture v Atlantic Grupi, dodaja, da je pot do zadovoljstva vsakega zaposlenega dolga, kompleksna in predvsem ne enaka za vse zaposlene.
Umolkniti v pravem trenutku
Da je zdrava samozavest v poslovnem svetu nujna, se strinja tudi Ilijana Šuligoj Javornik, kadrovska direktorica v RLS merilni tehniki, prejemnici priznanja zlata nit 2018 v kategoriji srednje velika podjetja. Zgrajena je na strokovnosti, znanju, kompetencah, viziji, pogumu in potentnosti. »Da ne bo pomote, zdrava samozavest ni glasna, ne grozi in ne grmi. Prava samozavest vliva zaupanje in navdušuje.« Skromnost v vodenju je sposobnost stopiti korak stran ali nazaj, ko je treba. Za to obliko skromnosti sta potrebni senzibilnost in empatija. »Skromnost je sposobnost ob pravem trenutku dati prostor drugemu, tistemu, ki nima moči, da bi si ga vzel. Je sposobnost v kritičnem trenutku umolkniti in prisluhniti.«
Pot ni nikoli premočrtna
Gregor Potočar vodi podjetje SAP Slovenija, ki ga je vseslovenski izbor najboljših zaposlovalcev lani prepoznal za najboljše v kategoriji malih podjetij. »Samozavest in skromnost vidim kot komplementarna pojma.« Samozavest mora izvirati iz rezultatov. »Pri zastavljanju ciljev je treba biti drzen, iskati presežke, a sočasno ostati z nogami na realnih tleh. Rezultati in izkušnje strank namreč govorijo sami zase in bistveno odločajo o dolgoročnem uspehu podjetja. »V poslovnem svetu prav uporabniška izkušnja v obliki formalne reference ali zgolj mnenja stranke, ki kroži od ust do ust, še nikoli ni bila tako pomembna kot dandanes.« Pot do ciljev – poslovnih ali osebnih – seveda nikoli ni premočrtna. Tudi v trenutku, ko se od začrtanih ciljev nekoliko oddaljimo, nam nihče ne more odvzeti dotedanjih izkušenj in rezultatov.
Tudi ko te je strah, se ne ustavi
»Samozavestni verjamejo v svoje zmožnosti, kar jih vodi v učenje, rast in doseganje uspehov. Skromni pa izražajo več hvaležnosti,« ocenjuje Iskratelova kadrovica Jelica Lazarević Lajovic, kjer so prejeli posebno priznanje zlata praksa. To priznanje je prisluženo z delom in pripravljenostjo na spremembe več kot 900 zaposlenih, poudarjajo v Iskratelu. Lazarević-Lajovičeva meni, da so k razvoju njene samozavesti najbolj prispevala njena starša – pokazala sta ji moč zaupanja. »Naučila sta me, da zaupam sebi in svojim zmožnostim, da si postavljam cilje in jih dosegam ter sprejemam odločitve. V delovnem okolju sem tako sprejemala nove priložnosti, povezane z več odgovornosti, četudi me je ob tem kdaj spremljal strah in je to predstavljalo odmik od cone udobja.«
Odločno: Zmaga je naša
Domala vsak izdelek ali storitev zrcali osebnost tistega, ki ga je ustvaril. Kako lahko to prepoznamo v vinu? Ali je lahko vino samozavestno? Skromno? Vinar Matjaž Lemut pritrjuje, da lahko v vinu prepoznamo značaj vinarja. Vino izraža samozavest na več načinov – je všečno in odločno z željo zmagovati. Po drugi strani ima skromno vino bledo željo po prepoznavnosti. »To ni nujno povezano z absolutno kakovostjo,« še opozarja. Ravno pravšnja skromnost je mogoče pomembna pri promociji, ko lahko pretirana samozavest postane moteča ali celo arogantna. »Pretirana skromnost vina pa je v sodobnem komolčarskem svetu lahko usodna.« Tako kot velja za vino, velja za podjetja. Dnevnikova lestvica najboljših zaposlovalcev postaja referenčna točka za talentirane in ambiciozne iskalce (nove) zaposlitve. Uvrstitev nanjo vpliva na rast ugleda, povečuje prepoznavnost in se odraža v vrednosti podjetja.
