Skupni imenovalec priznanjem zlata nit je, da podjetja, ki jih prejmejo, predstavljajo zgled in navdih uspešnega, učinkovitega ter ustvarjalnega razvoja zaposlenih in organizacije. So svetilnik, po katerem svojo smer naravnavajo tudi drugi. S tem prinaša priznanje tudi odgovornost, saj so podjetja z njim tudi izpostavljena.
To je razlog, da se nekatera podjetja izogibajo priznanjem. Z bojaznijo, kaj pa če se stvari spremenijo in nam ne bo šlo več dobro. Dejstvo je, da ta možnost obstaja. A po drugi strani: kdaj se bomo pohvalili in povedali, da smo med najboljšimi, če ne takrat, ko smo? Jamstva, da bo šlo podjetju večno dobro, ni. Podatki kažejo, da se je življenjska doba podjetij z nekdanjih 67 let znižala na 15. Ne le biti vedno uspešen, tudi preživetje podjetja ni več samoumevno.
V obdobje, ko smo se v letošnji Zlati niti odločali o zmagovalcih, je posegla epidemija koronavirusa. Porodilo se je logično vprašanje, ali je v tem času prav razglasiti najboljše zaposlovalce. Kako bo to razumljeno v razmerah, ko je veliko podjetij prisiljenih zapreti svoja vrata, ko so delovna mesta v negotovosti.
Dilemo smo podelili s prejemniki priznaj. Vsi po vrsti so se odzvali enako – najprej samostojno in potem tudi kolektivno: s hvaležnostjo za premislek in stališčem, da je v teh zahtevnih časih to ena od dobrodošlih pozitivnih novic. »Izjemno veseli smo, da lahko priznanje z vaše strani sprejmemo kot prepoznavanje izjemnega sodelovanja vodstva in zaposlenih v minulem letu. Prav tako se strinjamo z objavo – ne vemo, kaj prihodnost prinaša, ampak mislimo, da je treba zmage slaviti in z njihovo pomočjo lažje osvojiti izzive, ki nam jih prinašajo prihodnji meseci.« Takšne odločitve zaposlovalcev leta nas opogumljajo: so dejanja, ki govorijo glasneje od besed. Vedno znova se potrjujejo v številkah – tako Zlate niti kot tudi v izkazih uspeha.
Mag. Edita Krajnović vodja metodologije Zlata nit
