Nemška kanclerka Angela Merkel, soočena z najbrž največjim izzivom v več kot štirinajstih letih vodenja vlade, ki bi se moralo končati z rednimi parlamentarnimi volitvami prihodnje leto, se je prejšnji teden na televiziji z govorom obrnila na Nemce. Tega doslej kot kanclerka ni storila nikoli (razen vsakič pred novim letom), niti v času evrske krize niti med begunsko krizo leta 2015. To kaže na resnost, ki jo pripisuje aktualnemu položaju in tudi poprejšnjim kritikam, ker je bil na čelu vladnih naporov zdravstveni minister Jens Spahn.
Merklovi, ki raje sprejema odločitve iz ozadja, nastop ni povsem uspel, nemški komentatorji ji očitajo, da Nemcem ni nalila čistega vina, ker jim ni povedala o razmislekih o policijski uri, ki da jo namerava uvesti notranji minister Horst Seehofer (CSU). V teh dneh pa jo je spet zasenčil ministrski predsednik Bavarske Marcus Söder, ki je postal prvi obraz boja proti pandemiji in ki mu po anketah sodeč javnost bolj zaupa.
Merklova je sicer že 11. marca na novinarski konferenci poskušala ozavestiti javnost o tem, kaj jih čaka, ter takrat izzvala osuplost z napovedjo, da bo okuženih 70 odstotkov Nemcev. S svojim doktoratom iz fizikalne kemije pa najbrž od vseh evropskih politikov najbolj razume trditve znanstvenikov.
Po desetletju slovo od presežka in tudi od fiskalnega pravila
Merklova in njena vlada zdaj podobno kot druge rešujeta dva ogromna problema hkrati. Poleg zdravstvenega je to še ekonomski. Za rešitev gospodarstva pred potopom bo morala vlada po desetletju proračunskega presežka privoliti v znaten dvig zadolževanja. Na finančnih trgih si namerava sposoditi 156 milijard evrov, kar je dvakrat več kot ob finančni in gospodarski krizi v letih 2008–2009. Nemški ukrepi za reševanje gospodarstva so podobni slovenskim, tudi glede izjemne hitrosti sprejemanja, kar je nemška vlada storila v sodelovanju z zveznimi deželami. V parlamentu so danes sprejeli načrt, da se bodo nemški izdatki povečali za tretjino ali za 123 milijard evrov, dodatnih 33 milijard evrov zadolževanja pa bo potrebnih, da se pokrije izpad priliva od davkov. V ta namen je nemški parlament danes začasno odpravil spoštovanje v ustavo zapisanega fiskalnega pravila o omejevanju primanjkljaja.
Od omenjenega zneska bo kar 50 milijard evrov namenjenih za reševanje samostojnih podjetnikov, ki jih je v Nemčiji štiri milijone. Nekateri bodo dobili tudi 15.000 evrov. Na vladno pomoč lahko računajo podnajemniki stanovanj in sob. Podjetja pa se lahko neomejeno zadolžujejo pri državni banki KfW, katere poroštvo znaša 822 milijard evrov, ki se lahko še znatno poveča. Še dodaten sklad 600 milijard evrov pa je namenjen preprečevanju stečajev, s čimer hoče vlada Merklove preprečiti, da bi tuji investitorji, zlasti iz Kitajske, izkoristili sedanje razmere in kupili nemška podjetja po ugodni ceni. Eno prvih podjetij, ki bi lahko zaprosilo za državno pomoč, je letalska družba Lufthansa.
Ta gigantski načrt reševanja gospodarstva ni naletel na nasprotovanje ne politikov ne ekonomistov, ki so sicer zelo radi proti zadolževanju. Vlada Merklove pa še naprej zavrača, da bi Nemčija prevzela dolgove drugih članic EU. Dolgoročno prav tako ostaja zavezana saniranju javnih financ, a verjetno že v času, ko na čelu vlade ne bo več Merklove.
