»Eden od mojih vnukov je razmišljal, kako bi v teh časih pomagali drug drugemu. Kaj bi lahko naredili za otroke zdaj, ko nimajo šole in možnosti igre z vrstniki? Kaj če bi poslušali pravljice?« je idejo o pripovedovanju pravljic prek facebooka razložila Dušica Kunaver,upokojena učiteljica, ki ji je pripovedovanje v veliko veselje in ljudske pravljice sicer pripoveduje otrokom v Mali ulici, že več kot trideset let pa o ljudskem izročilu razlaga tudi v vrtcih, šolah, društvih in domovih za ostarele.
Da lahko tudi v času izolacije otroci poslušajo pravljice, ki jih pripoveduje Dušica Kunaver, je poskrbel kar njen zet, ki je oblikoval facebook stran Babica Dušica pripoveduje. V zgolj nekaj dneh je stran pritegnila pozornost nekaj manj kot 700 sledilcev. Prva pravljica, ki jo je babica Dušica predstavila svojim poslušalcem, je bila povezana s pomladjo in gregorjevim. Čeprav je v pripovedovanje vključila ogromno podatkov iz zakladnice domače ljudske dediščine, je tudi pri starejših otrocih naletela na pozitiven odziv. »Šolarji vedno znova potrjujejo staro šolsko učiteljsko pravilo: Na srček potrkaj, da ti učenec glavo odpre,« pove Kunaverjeva, ki je bila nekoč tudi učiteljica angleškega jezika.
Zgodbe o veliki noči
Ob srečanjih s svojimi poslušalci na facebooku se bo Kunaverjeva še naprej trudila biti čim bolj pestra v vsebinah. Vključevala bo ljudske pravljice in pripovedke iz različnih krajev in pokrajin naše dežele, dodala bo šege, pesmi, pregovore in tudi ljudske obrti. »Zdaj, ko se bliža velika noč, se bomo posvetili predvsem tistim ljudskim šegam, ob katerih so bili in so še danes, vključeni otroci – to so predvsem butarice in kola ter igre z velikonočnimi pirhi,« je razložila.
Da bi v osemdesetih letih starosti doživeli bolezen, ki bi tako zelo ustavila svet, kot je to naredila sedanja pandemija, nikdar ni pomislila. Vendar kljub temu ne poseda križemrok. »Že velikokrat me je življenje naučilo, da takrat, ko je hudo – delaj! Zato končujem knjige, ki so napol napisane, in urejam gradivo, ki ga potrebujem za pisanje knjig o ljudski dediščini,« še pove Kunaverjeva.
