Vzdolž meje ZDA z Mehiko je po opozorilih humanitarnih organizacij in mehiških lokalnih oblasti obtičalo več deset tisoč migrantov in beguncev, ki so v veliki nevarnosti zaradi širjenja okužbe z novim koronavirusom. Ta jih še ni dosegel, toda zaradi natlačenosti nastanitvenih centrov in bivalnih objektov, pomanjkljivih higienskih razmer, omejenih zdravstvenih storitev in odsotnosti preventivnih ukrepov za zajezitev okužb tega ne bo mogoče preprečiti. Idealni pogoji za prenos okužb vladajo v parkih, kjer so šotori migrantov postavljeni tesno drug ob drugem, v nastanitvenih centrih pa v vsaki sobi spi 40 do 50 oseb. »Zelo nas skrbi, ker je mnogo družin z astmatičnimi otroki in starejših s kroničnimi boleznimi,« pravi mehiška aktivistka za človekove pravice Paulina Olvera. Poleg migrantov so okužbam izpostavljeni pripadniki humanitarnih organizacij in drugo osebje, ki skrbi za te ljudi in nima na razpolago zaščitnih sredstev.
Brez protokola, kako ravnati, ko bo okužba prišla do migrantov
Po poročanju medijev v mehiških obmejnih mestih, kot je Tijuana v zvezni državi Baja California, nimajo na voljo niti finančnih sredstev niti ustrezne infrastrukture, zdravstvenih ustanov ali osebja, da bi lahko ukrepali. Predstavniki organizacije Koalicija za zaščito migrantov opozarjajo: ni nobene strategije ali protokola, kako preprečiti okužbe z novim koronavirusom med migranti. Do torka so v Tijuani sicer ugotovili samo osem primerov okužbe, nobene med migranti. V vsej Mehiki so doslej zabeležili 405 primerov in pet smrtnih žrtev, a število naglo narašča.
»Bolezen prihaja iz ZDA«
Guverner države Baja California Jaime Bonilla pa trdi, da prihaja okužba z virusom v mehiška obmejna mesta iz ZDA in ne obratno, kot se boji ameriški predsednik Donald Trump, kajti po dogovoru med državama iz junija lani mora vsak migrant, ki pride iz Mehike in zaprosi za azil v ZDA, počakati na odgovor v Mehiki. Po podatkih organizacij za človekove pravice je od takrat za zatočišče zaprosilo več kot 62.000 migrantov. Večina jih v Tijuani, Ciudadu Juarezu, Matamorosu in drugih mehiških mestih vzdolž meje še čaka na poziv ameriških sodišč na obravnavo njihovega primera. Postopek, ki že sicer lahko traja več mesecev ali let, pa se je zdaj popolnoma ustavil. Migranti tudi pravijo, da v zadnjem času ne morejo dobiti odvetnika, s katerim bi se morali zglasiti na ameriških sodiščih.
Mehika postaja slepo črevo
Potem ko je minuli petek Trump napovedal popolno zaprtje južne meje, sta se z mehiškim predsednikom Lopezom Obradorjem po telefonu dogovorila, da bo do nadaljnjega prehod dovoljen samo blagovnemu transportu in prebivalcem, ki hodijo čez mejo na delo. Trump je tudi napovedal, da bo vsak migrant, ki bo nelegalno prestopil mejo, nemudoma brez postopka vrnjen v Mehiko, kar pomeni, da na izgon ne bodo počakali v tamkajšnjih migrantskih centrih kot do zdaj. Mehiški zunanji minister Marcelo Ebrard pa je potem sporočil: »Če bodo vračali k nam osebe, ki niso Mehičani ali državljani srednjeameriških držav, jih ne bomo sprejeli.« Gre za to, da na južno mejo ZDA prihaja tudi veliko migrantov iz karibskih, afriških in azijskih držav, ki so tako ali drugače pripotovali na južnoameriški kontinent.
Ker je zadnje dni svoje meje zaprla tudi Gvatemala, pa Mehika ne more niti prostovoljno niti prisilno napotiti srednjeameriških migrantov nazaj domov. Mehika se tako zaradi zaprtih meja na severu in jugu spreminja v slepo črevo za migrante, kar vodi v negotov in temačen scenarij zaradi krhke infrastrukture in mreže prostovoljcev, ki lahko razpadeta s širitvijo pandemije.
