V zadnjih dveh tednih je bila debelina ozonske plasti nad Arktiko manjša od debeline ozonske plasti, s katero je določena luknja nad Antarktiko, je pojasnil vodja oddelka za atmosfersko fiziko na nemškem inštitutu Alfreda Wegenerja.
»Na območjih, kjer je ozonska plast najdebelejša, je izguba ozona okoli 90-odstotna,« je pojasnil. To pokriva območje, veliko za tri Grenlandije. Vse skupaj pa je prizadeto območje v velikosti desetih Grenlandij oziroma 20 milijonov kvadratnih kilometrov, pri čemer je ponekod izguba ozona manjša, je dodal Rex.
Nastanek ozonske luknje je po njegovih besedah posledica močnega polarnega vrtinca to zimo in nizkih temperatur v stratosferi, v kateri je ozonska plast. »Trenutno se te zračne mase zadržujejo nad osrednjo Arktiko, zaradi česar se ljudem v Evropi ni treba bati, da bi jih sonce opeklo hitreje kot običajno,« je pojasnil nemški strokovnjak. Obstaja pa možnost, da bi se te zračne mase aprila premaknile proti Evropi.
Rex je dodal, da bi bila situacija še veliko hujša, če bi bila še vedno dovoljena proizvodnja plinov freonov, ki povzročajo razgradnjo ozona. Freone so postopoma začeli prepovedovati po odkritju ozonske luknje nad Antarktiko leta 1985. Ta luknja je bila lani najmanjša v okoli 30 letih.
