Dan zatem, ko je desnosredinska vlada 13. marca prevzela oblast od vlade Marjana Šarca, je predsednik nove vlade Janez Janša kot enega prvih ukrepov naznanil ustanovitev kriznega štaba, po devetih dneh pa so ga na seji vlade v torek zvečer preprosto ukinili.
Glavni govorec kriznega štaba Jelko Kacin – ki s tem ne bo izgubil funkcije, le preimenovali so jo v govorca vlade za obvladovanje in zajezitev krize, ki jo povzroča koronavirus – je pojasnil, da vsa ministrstva popolnoma obvladujejo razmere, zato so na vladi ocenili, da ne vidijo potrebe po obstoju kriznega štaba, ki je odigral le premostitveno vlogo v prehodu s stare na novo vlado.
Vendar se po neuradnih informacijah v ozadju presenetljive odločitve o ukinitvi kriznega štaba skriva več razlogov. V delu civilne družbe so se pojavljala čedalje glasnejša vprašanja (pisatelj Boris A. Novak, filozof Darko Štrajn in novinar Blaž Zgaga so ovadili ukinjeni krizni štab) o tem, kakšno pravno podlago ima krizni štab, saj slovenska zakonodaja za koordiniranje ukrepov v obdobju krize predvideva svet za nacionalno varnost (SNAV), sekretariat SNAV in nacionalni center za krizno upravljanje in medresorsko analitično skupino.
Po naših informacijah pa je zaradi delovanja kriznega štaba naraščalo tudi nezadovoljstvo v koalicijskih strankah SMC, NSi in DeSUS, saj naj bi se štab večkrat izkazal kot ovira pri komuniciranju in koordiniranju dela posameznih ministrstev.
