Slovenija je začela testirati 27. januarja, prvo okužbo pa smo odkrili 4. marca. Manj kot teden dni pozneje je vlada odpovedala večje prireditve (odpadel je koncert italijanskega pevca Andree Bocellija za dan žena) in uvedla zdravstveni nadzor na meji z Italijo. V prvi polovici marca so epidemiologi intenzivno iskali in testirali osebe, s katerimi so bili okuženi v stiku. V središču prvih dveh odkritih »grozdov« sta bili osebi iz Metlike oziroma Ljubljane; ti dve občini sta danes poleg Šmarja pri Jelšah edini, kjer je več kot 15 potrjenih primerov. Vendar pa Šmarje izstopa po hitri rasti števila potrjeno okuženih. Tam se je to število v zadnjem tednu dni povečalo z 22 na 52, v Ljubljani in Metliki pa »le« z 71 na 103 oziroma z 21 na 26. Tudi drugi občini, kjer je trenutna rast potrjenih okužb hitra, sta blizu Šmarja. To sta Rogaška Slatina, kjer se je število okužb v tednu dni povečalo s 7 na 15, in Celje (z nič na 9).
Zagotovo pa ne moremo sklepati, da je Šmarje pri Jelšah zadnje žarišče bolezni, opozarjajo strokovnjaki. »Povsem mogoče je, da je žarišče še v kakšnem drugem slovenskem kraju,« ugotavlja infektolog dr. Franc Strle. Tudi če posameznik ne stanuje v Šmarju pri Jelšah ali drugem okolju z večjim številom potrjenih okužb z novim koronavirusom, mora upoštevati priporočila ter ob znakih okužbe dihal ostati doma in poklicati k svojemu zdravniku, je poudaril naš sogovornik.
Znakov novega koronavirusa praktično ni mogoče ločiti od okužb dihal, ki jih povzročajo drugi virusi. Bolezen v zdravstvu dokazujejo tako, da ugotavljajo prisotnost genetskega materiala virusa v dihalih, je spomnil Strle. Za zdaj pa ni zanesljivih testov, s katerimi bi preverili, kdo je bolezen že prebolel. Naš sogovornik sicer ocenjuje, da bi se lahko v Sloveniji po optimističnem scenariju obolevanje za novim koronavirusom začelo umirjati maja. kk, nk
