Tokrat zasluži, da bi ga njegovi študenti zaradi njegovih besed v Dnevniku 20. marca ozmerjali. Naravnost nepojmljivo je, da si je upal med drugim zapisati: »V primeru podaljšanja bitke proti virusu se bodo naši politični voditelji prisiljeni odločiti…, da se okuži polovica populacije, najranljivejše skupine pa se zaščiti in se zanje zagotovi zadovoljiva medicinska oskrba…« Če ne razumete, najranljivejše skupine, ki jih je treba na vsak način zaščititi, so Počivalškovo gospodarstvo in zaposleni v njem. Nikjer sicer ni zapisano, da je treba najprej zaščititi lastnike, a to se razume, vse drugo se da tako in tako nadomestiti. Namesto »tako je, ker ne more biti drugače«, tokrat utemelji: »Vse to pa zato, da ne bo negativnega vpliva na mentalno zdravje ljudi, kar lahko zaradi pomanjkanja sproži veliko socialno nezadovoljstvo, socialne nemire, povečano kriminaliteto ter tako imenovano vojno lakote med državami…«

Česa vsega ne pove. Seveda pa po njegovem »odpisana« polovica populacije ne bo povzročala nobenih nemirov in težav ali pa se na tihem ve, kako se jo da uspešno utišati oziroma – oprostite nespodobnosti – je ni škoda. Logika generalov in državnikov v vojnih časih, ko morajo izbirati med večjim in manjšim zlom, jih sili, da včasih žrtvujejo tudi ljudi, polke, divizije, da rešijo armado ali da dobijo vojno. Ampak spoštovani doktor ekonomije, to počno v vojni, ko je uzakonjeno, da se mora neusmiljeno pobijati, vseeno, koliko, tudi sto milijonov, če je treba. Govoriti pri tem o časti ali humanosti so znali samo Prusi in davno pred njimi menda vitezi. Kadar pa poskusijo to bogati, je treba najprej pogledati, kaj imajo za bregom. Zanje pomeni za blagor naroda največkrat za njihov blagor. Zdaj imamo o tem že toliko dokazov – ne da tako je, ker ne more biti drugače, ampak da se lahko o tem na kraju nesreče prepričajo tudi univerzitetni profesorji in doktorji ekonomije. Bog se jih usmili.

Seveda bodo virusne posledice za gospodarstvo in še za marsikaj nedvomno hude. Lahko tudi zelo hude ali ogromne, lahko tudi gromozanske – če tako rečete gospodarskim omejitvam, gospodarskemu nazadovanju ali odpravljanju nevzdržnih anomalij. Da se pa to razumeti tudi zdravorazumsko, da vsega ne bo še naprej preveč… In da tudi nacionalna televizija ne bo mogla več od jutra do večera jeziti naročnikov samo z oglasi, kaj vse morajo kupiti še ta hip, ker bodo sicer prepolna skladišča brez njih izpraznili. Če bo res treba stopiti korak nazaj oziroma zadržati prehitri korak naprej, to nikakor ne pomeni, da bodo morale gospodinje spet prati perilo ob rekah in nabirati regrat za solato na travnikih, kajti vse se da razumno urejati, če imajo urejevalci ves čas v mislih tudi manj potrebno polovico populacije in zadovoljevati tudi njene potrebe. Ne pa samo slepo služiti naukom ekonomije oziroma njenih zagrizenih malikovalcev, ki so očitno pozabili, čemu je človeštvu ekonomija sploh potrebna. In čemu ves napredek.

Mar res samo zaradi »ekonomije« in ekonomistov?

Milan Maver, Ljubljana