Po trikrat zaloputnjenih vratih v dveh letih so ministri za evropske zadeve držav članic EU danes podprli začetek širitvenih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Na videokonferenci, ki so jo izpeljali tudi v dokaz, da pandemija koronavirusa ni omrtvila Evropske unije, so odločitev sprejeli soglasno. To je bilo po hladnih tuših, ki so jih zlasti za Skopje pa tudi za Tirano lani pripravile Francija, Nizozemska in Danska, tokrat pričakovati, saj so se članice o podpori začetku pogajanj uskladile že v ponedeljek na veleposlaniški ravni. Da bo proces pogajanj stekel, morajo odločitev potrditi še voditelji članic na jutrišnjem vrhu, ki ga bodo tudi izpeljali po videopovezavah. Odprto pa bo ostalo vprašanje, kdaj bodo pogajanja dejansko stekla.

Skopje bliže začetku

Glede na zahteve, navedene v predlogu, ki naj bi ga jutri potrdil evropski svet, je pred obsežnejšo nalogo Albanija. Ta mora do prve medvladne konference, kot se uradno imenuje format pogajanj o članstvu, izpolniti še vrsto pogojev. Med njimi so sprejem volilne reforme, zagotovitev transparentnega financiranja političnih strank in volilnih kampanj, nadaljnje izvajanje pravosodne reforme ter dokončanje vzpostavljanja struktur za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter še sprememba medijske zakonodaje.

Aktualna ostaja tudi grška zahteva po zaščiti manjšine v Albaniji, ki bi lahko bila znova aktualna že na jutrišnjem vrhu. Da bi se izognili še enemu negativnemu bruseljskemu sporočilu kandidatkam za članstvo, grški predstavnik danes sicer ni spodkopal nujnega soglasja za podporo pristopnim pogajanjem Skopja in Tirane, čeprav sedanja oblastna garnitura v Atenah tudi ni soglašala s sporazumom, ki ga je bivša vlada Aleksisa Ciprasa sklenila z Makedonijo o spremembi njenega imena, kar je bil grški pogoj za deblokado na poti k članstvu v EU in Natu.

Glavna ovira obema državama je bila sicer v zadnjem obdobju Francija, ki je oktobra lani odmevno in v širši javnosti dokaj nepričakovano blokirala podporo začetku pristopnih pogajanj. To je posebej presenetilo Severno Makedonijo, ki je poslušno sledila navodilom iz Bruslja, se odrekla celo imenu države še iz časa nekdanje Jugoslavije in na račun notranjega razkola ugodila specifičnim zahtevam ene same članice EU, Grčije. Francoski predsednik Emmanuel Macron je blokado prejšnji mesec umaknil, potem ko so druge članice ugodile njegovi zahtevi po spremembi postopka širitvenih pogajanj, v glavnem po njegovih predlogih. Med njimi izstopa reverzibilnost pogajalskega procesa oziroma možnost odprtja že končanih pogajanj po posameznih sklopih ter možnost zamrznitve odobrenih finančnih sredstev v takem primeru.

V čakalnici še BiH

Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je tako danes izrazil zadovoljstvo z odpravo širitvenega zastoja in poudaril, da gre hkrati za jasno sporočilo zahodnemu Balkanu: »Vaša prihodnost je Evropska unija.« Dogovor o podpori začetku pogajanj po njegovem ne dokazuje le verodostojnosti Unije, temveč tudi njeno zmožnost, da sprejema strateške odločitve v še tako težkih razmerah, kot je sedanja virusna pandemija. Na zahodnem Balkanu zdaj le še BiH čaka na potrditev začetka pogajanj za članstvo, za katera je Sarajevo zaprosilo leta 2016. Kosovo je še precej bolj zadaj, saj ga med drugim še niso priznale štiri članice EU. O prihodnosti širitve Evropske unije naj bi dal določene smernice predvideni vrh EU-zahodni Balkan maja v Zagrebu. Kar zadeva Albanijo in Severno Makedonijo, naj bi datum začetka pogajanj dobil konkretnejše obrise na predpoletnem vrhu EU, na katerem bo predstavljeno poročilo o izpolnjevanju postavljenih zahtev.