Videoigre igra 54 odstotkov Evropejcev starih od 6 do 64 let. V starostni skupini 6–10 je igričarjev 76 odstotkov, v skupini 11–14 se odstotek povzpne na 84, 74 odstotkov mladostnikov pa igra videoigre med 15. in 24. letom starosti. Čez lužo medtem kar 67 odstotkov Američanov starejših od dve leti igra videoigre ne glede na tip vsaj na eni napravi, kar se prevede v več kot 211 milijonov igralcev. Tržišče videoiger doživlja silovito rast, igričarska industrija naj bi lani po nekaterih podatkih presegla 110 milijard evrov prihodkov. Kljub množičnosti se igranje videoiger še ni povsem otreslo negativnih stereotipov, saj so ga mediji v preteklosti pogosto zavajajoče povezovali predvsem s povečanim nasiljem in zasvojenostjo. Kot pri vsaki drugi prostočasni aktivnosti in vzgoji pa so tudi v primeru igranja videoiger najbolj pomembni predvsem informiranost, premišljenost in sprotno odločanje.
»Igranje videoiger spreminja strukturo možganov, na podoben način kot učenje branja, igranje klavirja ali branje zemljevida. Tako kot lahko s telesno vadbo krepimo mišice, lahko kombinacija močne osredotočenosti in možganskega sistema nagrajevanja z navali dopamina okrepi živčne celice, ki so gradniki možganov,« pravi professor psihologije z univerze v Winsconsinu C. Shawn Green. Spodaj smo izbrali seznam nekaterih najpomembnejših pozitivnih učinkov. Igranje videoiger dokazano krepi kognitivno, motivacijsko, zdravstveno in čustveno dobrobit otrok ter spodbuja prosocialno vedenje.
• Logično razmišljanje, reševanje problemov
Zagotovo ste že slišali za igro Angry Birds. Tisto, v kateri ptiči različnih oblik in hitrosti rušijo vse pred seboj. Za napredovanje v naslednjo stopnjo je potrebna kombinacija premisleka in seveda mnogih poizkusov. Tako imenovanih puzzle iger je sicer ogromno, od povsem enostavnih do izrazito kompleksnih miselnih orehov. Med bolj priljubljenimi so recimo: Tetris, The Witness, Portal, Talos Principle, Limbo, Braid, Inside, World of Goo, Limbo, Candy Crush in številne druge. Napredovanje po stopnjah in sistem nagrad v videoigrah dodatno okrepi motivacijo otrok za reševanje vse bolj zahtevnih miselnih zagonetk. Videoigre so zelo pogosto zasnovane tako, da igralec ne dobi natančnih navodil, kako se lotiti problema, temveč mora cilj doseči z analizo okolice, poizkušanjem in povezovanjem informacij. Nizozemska raziskava sicer izpostavlja pozitivne korelacije, a hkrati izpostavi, da je na tem področju zaenkrat malo študij.
• Zmanjševanje stresa, širjenje socialnega kroga
O tem, kako igre nudijo eskapizem in lajšanje čustvenih bremen vsakdanjika smo na Dnevniku že pisali. Raziskava britanske televizijske postaje Dave je zajela 1000 posameznikov, starih med 18 in 30 let. Več kot polovica sodelujočih je povedala, da igrajo videoigre predvsem zato, da bi se med igro sprostili in soočili z vsakodnevnim stresom. Slaba tretjina posameznikov je zatrdila, da jim je igranje videoiger v preteklosti že pomagalo pri razrešitvi določenih vprašanj oziroma duševnih problemov, nekaj večji odstotek (37 odstotkov) vprašanih pa je menil, da jim je igranje iger z drugimi ljudmi pomagalo izboljšati samozavest. Izkazalo se je tudi, da povprečen igralec videoiger med svojim časom igranja pridobi vsaj tri nove prijatelje – bodisi s skupnim igranjem bodisi v družbi vrstnikov, ki jih zanimajo videoigre. Mit samotarjev so ovrgle številne študije. Ti seveda kot povsod drugod obstajajo, a videoigre praviloma predvsem širijo socialni krog.
• Finomotorika, prostorska zaznava
Učinkovitost finomotoričnih gibov pomembno vpliva na kakovost, natančnost in hitrost izvajanja različnih opravil, pri katerih uporabljamo dlani in prste. Nadzorovanje lika, merjenje v strelskih igrah ter izmikanje nasprotnikom in preprekam v igrah tipa Mario dokazano izboljšujejo te sposobnosti. Celo toliko, da z igranjem videoiger svoje veščine krepijo kirurgi. Hkrati se zaradi upoštevanja gibanja v prostoru in orientacije znotraj stopenj krepi prostorska zaznava, kar se je izkazalo kot koristno celo pri pilotih.
• Večopravilnost, osredotočenost
V strateških igrah tipa Age of Empires, Total War, Civilization, Anno 1880 gradimo mesta ali cele civilizacije, hkrati pa nas lahko vsak trenutek preseneti napad tekmecev ali kakšna druga igralna prepreka, ki nas prisili k opravljanju več različnih nalog hkrati. Igralca tovrstni izzivi prisilijo, da je bolj prilagodljiv in pripravljen spremeniti taktiko igranja. Dr. Adam Gazzaley, nevroznanstvenik z univerze v Kaliforniji, poleg tega trdi, da tudi igranje iger tipa Call of Duty, torej akcijskih prvoosebnih streljačin, izboljšuje kognitivne sposobnosti. To tezo podkrepi recimo študija z nizozemske fakultete Nijmegen, ki govori o tem, kako so igralci teh iger v primerjavi z neigralci zmožni boljše koncentracije in učinkovitejšega filtriranja informacije glede na pomembnost v danem kontekstu.
• Spomin
Številne raziskave so prav tako potrdile eno bolj očitnih prednosti, in sicer da igranje videoiger krepi pomnjenje. Igre, kot sta na primer priljubljena Call of Duty in Battlefield zaradi hitrosti dogajanja pri igralcih izboljšujeta kratkoročni spomin, saj mora igralec kot rečeno v dani situaciji hitro presoditi, kaj je pomembno za izpolnitev naloge oziroma dosego cilja v igri. Študije so potrdile izboljšanje spomina in drugih kognitivnih sposobnosti celo pri bolnikih z demenco. Seveda pa starostniki niso streljali zombijev. Videoigre na splošno temeljijo na pomnenju in podrobnem raziskovanju okolja, zaradi česar so dobra vaja za spomin.
• Skupinsko delo
Večina popularnih iger igralcu ponuja nekakšno obliko sodelovalnega načina igranja. Preko spleta ali v živo, pri čemer je uspešnost naloge lahko odvisna od skupnega izpolnjevanja ciljev, usklajevanja, strategije in komunikacije. Številne igre omogočajo skupno igranje pred istim zaslonom ali preko spleta, kjer se igričarji pogosto sporazumevajo z mikrofoni. Raziskava z izobraževalne institucije MyEdMaster v Virginiji je pokazala, da igranje videoiger, v katerih je zahtevano kooperativno reševanje nalog, izboljšuje skupinsko delo, medtem ko to ne drži za tekmovalno naravnane iger, v katerih je cilj premagati druge igralce. A potrebno je poudariti, da večina tovrstnih tekmovalno naravnanih iger med možnostmi skoraj vedno ponuja tudi način igranja, v katerem so igralci razdeljeni v skupine.
• Ustvarjalnost
Raziskava univerze v Michiganu, v kateri je sodelovalo 492 12-letnikov je pokazala, da so igralci videoiger v primerjavi z otroki, ki videoiger ne igrajo, bolj kreativni pri nalogah, kot sta na primer risanje in pisanje zgodbic. Uporaba spleta, pametnih telefonov in računalnika ni pokazala podobnih povezav. Minecraft, Little Big Planet, Scribblenauts, Sim City, Portal in Tetris so le nekateri izmed številnih naslovov, ki ustrezajo opisu. Izjemen nabor možnosti, interaktivnosti in orodij je zelo zabaven način krepitve in spodbujanja ustvarjalnosti.
• Vztrajnost
Ena izmed najbolj osnovnih igralnih mehanik v videoigrah je sistem »poskušanja in napak«. Ker videoigre hkrati temeljijo na nagrajevanju, katerega cilj je igralca spodbujati k nadaljevanju igranja, igričarji ohranjajo motivacijo tudi po številnih spodletelih poskusih. Najboljši razvijalci znajo imenitno ravnotežiti med frustracijo in zabavo. Raziskava iz leta 2013 je pokazala, da igralci videoiger tudi pri drugih opravilih vztrajajo bistveno dlje. Študija je na primer zajemala reševanje zelo težkih anagramov in ugank. Izboljšana vztrajnost naj bi deloma pojasnila pozitivno povezavo med igranjem videoiger in višjimi ocenami.
• Izboljšanje vida
Praviloma več časa za zaslonom povezujemo s poslabšanjem vida, vendar temu ni nujno tako. Raziskovalci z univerze v Rochestru so ugotovili, da igranje videoiger vpliva na izboljšanje tako imenovanega kontrastnega vida. Igričarji naj bi zaznavali zelo majhne spremembe odtenkov sive, poleg tega pa so boljši pri hkratnemu sledenju več predmetom in lažje spremljajo zelo hitro dogajanje. Ti pozitivni učinki pridejo prav tudi pri vsakodnevnih opravilih, kot sta branje, reakcije v športu in nočna vožnja.
• Učenje angleščine
Zadnji izpostavljen pozitiven učinek je nekoliko očiten, a ga ne gre podcenjevati. Ker videoigre temeljijo na zabavi in pri otrocih sprožajo močne čustvene odzive, se ti še raje poglobijo v svet posamezne igre. Učenje novih besed je pogosto nujno za razumevanje vsebine in uspešno igranje, poleg tega pa videoigre kot področje umetniškega ustvarjanja postajajo čedalje bolj kompleksne in poglobljene tudi z vidika zgodb in tematik, ki se jih dotikajo. Profesionalni namig: če učenje angleščine ni dovolj, lahko znotraj videoigre spremenite jezik v nemščino ali španščino.
