Bondovski film Iz Rusije z ljubeznijo iz leta 1963 po kubanski jedrski krizi se konča v Benetkah z romanco zahodnega (britanskega) agenta in vzhodne (sovjetske) agentke po uspešnem spopadu z globalno teroristično grožnjo Spektro. Kako se bo končal sedanji spopad z globalno virusno grožnjo, je nehvaležno napovedovati, a za manj nesrečen konec vsaj v Italiji bodo zagotovo zaslužni tudi Rusi, Kitajci in Kubanci, tri nacije, ki so tarče zahodnih sankcij pod taktirko ZDA.
Ne preseneča, da je ruska dobrohotna pomoč Italiji pospremljena s skepso in da jo je moral tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov braniti z zagotavljanjem, da je brezpogojna in ni preračunljiva. Diplomatska služba Evropske unije je že pred dnevi svet opozarjala na dezinformacije, ki da jih ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu naklonjeni mediji širijo po stari celini za sejanje panike in strahu glede pandemije. Obenem pa z opominjanjem na černobilsko katastrofo iz časov Sovjetske zveze mnogi analitiki in za njimi mediji ponavljajo, da so moskovske navedbe o razsežnosti virusne epidemije v Rusiji močno prikrojene, spopad z njo pa da je v službi zagotavljanja Putinove vladavine vsaj tja do sredine tridesetih let tega stoletja.
Govorica številk
Po uradnih podatkih, ki jih pošilja Svetovni zdravstveni organizaciji, je Rusija z okoli 145 milijoni prebivalcev do danes zabeležila »le« 438 obolelih, pri čemer je testirala največ ljudi takoj za Kitajsko, v domovino pa vrnila več kot 20.000 svojih državljanov iz virusno najbolj ogroženih držav. Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev je danes imela štiri obolele več (442), osemmilijonski New York z 8000 obolelimi pa je bil podobno neprimerljiv z 12-milijonsko Moskvo in 137 tamkajšnjimi ugotovljenimi okužbami, za katere sicer pospešeno gradijo novo bolnišnico s 500 posteljami na obrobju mesta. Moskva se ob tem zanaša na 55.000 bolniških postelj, ki jih lahko nameni obolelim za koronavirusom, ter 40.000 naprav za njihovo mehanično predihavanje (tako imenovani ventilatorji, katerih pomanjkanje v Italiji odloča o življenju in smrti).
Pohvale in dvomi
Ukrepi proti koronavirusu so se v Rusiji začeli na Daljnem vzhodu ob meji s Kitajsko s prvima dvema primeroma, ki so ju ugotovili 31. januarja. V prvem tednu marca so jih zabeležili v Moskvi, Sankt Peterburgu in na anektiranem Krimu. Putin je prejšnji teden izjavil, da je širjenje virusa »pod nadzorom«, in to pripisal pravočasnemu zapiranju meje s Kitajsko ter drugim ukrepom, od odpovedi prireditev in zapiranja šol do prepovedi prihoda tujcem. Po mnenju opozicije, med njimi Putinovega glasnega kritika Alekseja Navalnega, je položaj precej drugačen, število obolelih pa močno podcenjeno. Celotno zavajanje domače in tuje javnosti naj bi služilo Putinovemu glavnemu cilju, da 22. aprila, kot je napovedano, izpelje vseljudski referendum o ustavnih spremembah, med katere mu je prva ženska v vesolju Valentina Tereškova v parlamentarni proceduri pomagala vnesti določilo, ki izničuje njegove dosedanje predsedniške mandate in mu omogoča novi kandidaturi. Iz Kremlja je sicer prišlo zagotovilo, da bo referendum preložen v primeru širjenja epidemije, a za zdaj velja, da ga bodo opravili v več dneh zaradi zagotavljanja socialnega distanciranja.
Objektivnejši analitiki pa opazno manj težaven položaj Rusije v pandemiji v primerjavi z (ostalo) Evropo pripisujejo tudi zahodnim sankcijam, ki jo tarejo od ukrajinske krize in aneksije Krima leta 2015. Izrinjena iz globalizacije naj bi bila manj izpostavljena globalnemu širjenju koronavirusa. Če bo tako ostalo, pa naj bi bila v prihodnje bolj imuna tudi za njegove hude gospodarske posledice. Sankcije so namreč že v precejšnji meri preusmerile rusko gospodarstvo k samozadostnosti in znižale njegovo finančno izpostavljenost do tujine, odvisnost od uvoza hrane pa znižale s četrtine na manj kot deset odstotkov, pa še tu ne gre za življenjsko pomembne pridelke. Rusijo sicer lahko tepe nizka cena nafte, a očitno ne preveč glede na to, da je naftno vojno, ki vleče cene navzdol, s Savdsko Arabijo skuhala kar sama. Možna razlaga je tudi, da ima na ceno nafte vezan manjši del svojih pogodbenih cen plina kot ZDA, v katerih tržni delež bi rada zagrizla.
