Danes je Blaž Blažič eden od zaposlenih ornitologov pri največji nevladni organizaciji za varstvo narave pri nas - Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. »Ta služba je največja nagrada za moje delo, ki sem jo lahko dobil. Čutim veliko pripadnost našemu društvu. Skrbimo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij in s tem prispevamo k ohranjanju narave in dobrobiti celotne družbe,« pravi.

Društvu se je pridružil kmalu po srečanju s čarobno ptico na Bledu. »V reviji National Geographic Junior sem našel prispevek o mladih ornitologih v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Pisalo je, da se lahko včlani kdorkoli. Takoj sem poklical na društvo in se včlanil. Bil je januar in kmalu za tem je bilo na sporedu januarsko štetje vodnih ptic. Star sem bil 12 let.«

Zimsko štetje vodnih ptic je mednarodni dogodek, ki se na isti dan v januarju zgodi malodane po vsem svetu: slovensko društvo je del močne mednarodne mreže. »Pridružil sem se popisu ptic na reki Kolpi. Odsek, ki smo ga morali prehoditi, je bil dolg 17 kilometrov, in mnogi odrasli člani so dvomili, kako mi bo uspelo. A moje zanimanje je bilo tako veliko, da sploh nisem opazil utrujenosti. Še danes se spomnim vrst, ki smo jih opazili na tistem štetju: zelenonoga tukalica, par konopnic - to je bila za tiste čase v mojih očeh redka vrsta race, pa samec sivke, ki je ena izmed rac potapljavk in sem se je ravno v tistem času zelo veselil, da jo bom nekoč videl, pet samic zvonca …«

Čudeči, terenski ljudje

»Za opazovalca ptic je ključno zavedanje narave, lepote narave, ki nas obdaja. To se hitro prelevi v skrb za naravo, postaneš naravovarstvenik po duši, če že ne profesionalno. Veliko ljudi se nad opazovanjem ptic navduši med našimi rednimi dejavnostmi po vsej Sloveniji, recimo na Gugalnici, ki je tradicionalni dogodek v začetku marca na Kraškem robu. Namenjen je naši največji vrsti sove, veliki uharici. Ljudje se lahko spoznajo z njo, mnogi jo lahko slišijo, nekateri celo vidijo. To je zelo lepa izkušnja, ki lahko vodi v kaj več,« pojasnjuje Blaž Blažič.

Ožjo ekipo društva sestavlja okoli trideset zaposlenih, zraven pa je še več kot tisoč članov, večinoma prostovoljcev, ki sodelujejo pri izvedbi terenskih akcij. Vsako leto organizirajo ornitološka predavanja po knjižnicah, ornitološke izlete po vsej Sloveniji in raznolike delovne akcije. Veliko je stalnic: že omenjeno januarsko štetje vodnih ptic ali Gugalnica, med delovnimi akcijami se najde čiščenje sten ob reki Dravi za ptico breguljko.

»Breguljka za gnezdenje potrebuje navpične peščene stene, v katerih si izkoplje gnezdilni rov. Zaradi okrnjenega delovanja rečnih procesov izgublja svoj prostor. Brez naše dolgoletne pomoči bi bilo breguljk na reki Dravi bistveno manj,« razlaga Blaž Blažič in poudarja: »Dobrega ornitologa naredijo terenske izkušnje. Poznavanje vrst po priročniku ni dovolj.«

Kmetijska politika, pozor!

Ornitologi ptice opazujejo v vseh letnih časih in v vseh delih dneva.

»Zelo poseben je vsakoletni popis kosca na Cerkniškem jezeru. Samci kosca najbolj intenzivno pojejo šele po deseti uri zvečer, zato gre za posebno opazovanje ptic, poslušanje. Treba je zaslišati vsakega od samcev na popisni ploskvi, zraven pa je še cel nabor drugih nočnih zvokov, žabe, druge vrste ptic, npr. bobnarica, tukalice, trstni cvrčalec, trstnice, če imate srečo, se lahko srečate s srno, jelenom, mogoče celo z medvedom. Ponoči se nam odpre čisto druga perspektiva narave, večini ljudi nezavedna. To je zelo poseben dogodek, ki se ga splača udeležiti, kljub temu, da je včasih lahko malo strašljiv,« pripoveduje Blaž Blažič.

Malo strašljivo je na žalost tudi stanje narave v Sloveniji, za katero radi verjamemo, da je lepo ohranjena. »Če gledamo v kontekstu zahodnoevropskih držav, je to res. Vendar te države danes namenjajo ogromno denarja za povrnitev narave v prvotno stanje. Mi pa imamo trenutno še možnost, sploh v kmetijski krajini, da uničenje narave preprečimo. Še vedno imamo nekaj zelo dobro ohranjenih travnikov, vendar to ni dovolj. Treba je vzpostaviti večja območja dobro ohranjenih travišč in med njimi doseči povezljivost. Velik izziv bo ohraniti nekatere izmed naših ptic gnezdilk. Naša opazovanja so pokazala, da so določene vrste, predvsem travniški specialisti, v resnem upadu. Nekaterim na nacionalnem nivoju grozi izumrtje.«

V lanski gnezditveni sezoni so pri nas našteli zgolj še sedem vrtnih strnadov, samo pet parov črnočelega srakoperja v celotni Sloveniji ter dva do tri pare in še dva posamezna osebka velikih škurhov na Ljubljanskem barju. Vse to so ptice kmetijske krajine, ki so ogrožene bodisi zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč, bodisi zaradi vedno bolj intenzivnega kmetijstva.

»Bliža se novo programsko obdobje skupne kmetijske politike in v društvu mu ta hip posvečamo veliko pozornosti. Zavzemamo se za prenovo in nadgradnjo naravovarstvenih ukrepov, dobro pa bi bilo tudi, da bi v sklopu vsakega kmetijskega gospodarstva obstajal prostor, ki bi bil namenjen naravi. Stanje biotske raznovrstnosti je slabo, do določene mere tudi v Sloveniji. Naše društvo v prihajajočem obdobju zagotovo čaka veliko naravovarstvene in publicistične dejavnosti,« napoveduje Blaž Blažič.