Več kot 600 francoskih zdravnikov iz združenja C-19 je v četrtek zaradi »laži oblasti« pri soočanju s koronavirusom vložilo tožbo proti premierju Édouardu Philippu in nekdanji ministrici za zdravstvo Agnès Buzyn, sicer na volitvah 15. marca neuspešni kandidatki vladajoče stranke za pariško županjo.
Do tožbe je prišlo predvsem zaradi pomanjkanja zaščitnih mask. Še danes jih imajo v Franciji skoraj samo zdravstveni delavci, tako da je to ena glavnih težav francoskega boja proti pandemiji, ki so jo na Kitajskem in v Južni Koreji zajezili tudi z množično uporabo mask. »Vlada je dejala, da bodo maske prišle konec februarja, in zdravniki so ji verjeli,« je odvetnik združenja C-19 povedal za dnevnik Le Figaro. »Ko pa jih v začetku marca še ni bilo, jim je vlada začela govoriti, da jih ljudje ne potrebujejo… To je bila laž, kajti resnica je bila, da mask ni bilo na zalogi.«
Ministrica je vedela…
Tožba je bila vložena po intervjuju, ki ga je nekdanja ministrica Buzynova v torek dala za Le Monde. Dejala je, da je v prvi polovici februarja kot ministrica za zdravstvo vedela, da se pripravlja zdravstvena katastrofa. Zahtevala naj bi, da se zato 15. marca ne organizirajo županske volitve, a je v vladi niso poslušali. Tožniki zdaj hočejo, da se v preiskavi ugotovi, kaj vse sta Buzynova in premier Philippe prikrivala Francozom, da se določi njuna odgovornost za zdravstveno katastrofo in se ju kaznuje.
Najbrž bi po omenjenem intervjuju prišlo do političnega cunamija, če ne bi bilo tako dramatične epidemije (vsake tri dni je dvakrat več mrtvih, v soboto 112, skupaj 562). Buzynova je v prvi polovici februarja kot ministrica izjavljala, da se ni treba vznemirjati in da virus ne bo prišel iz Kitajske v Francijo. Potem je zaradi kandidature za pariško županjo 16. februarja zapustila ministrstvo za zdravstvo, torej zbežala je z ladje, ko so se pojavili prvi znaki bližajočega se viharja. Pravi torej, da je bila proti lokalnim volitvam 15. marca, a se jih je sama udeležila kot kandidatka. Mnogi so jezni nanjo tudi zato, ker se generalov med bitko ne sme motiti.
Najbrž je februarja vlada napačno ravnala. Menda se je opirala na ugotovitve strokovnjakov in znanstvenikov, ki pa tudi niso nezmotljivi. Toda omenjeni zdravniki, ki so zdaj postali tožniki, so prepričani, da bi morala vlada že od začetka februarja, to se pravi po prvih resnih svarilih Svetovne zdravstvene organizacije, začeti polniti zaloge mask in kupovati velike količine testov.
Bumerang še pride
Čeprav velika večina Francozov podpira sedanje stroge vladne ukrepe proti epidemiji, se predsednik Emmanuel Macron ne bo mogel izogniti kritiki po koncu nevarnosti, ko Francozi ne bodo več stali za njim. Že v mesecih pred epidemijo ga je oslabilo stavkovno gibanje proti pokojninski reformi. Mnoge volilce na levi sredini pa je za vedno izgubil, ker je sprejel zakon o pokojninski reformi po hitrem postopku brez razprave in glasovanja v skupščini. Tudi zato so bili njegovi kandidati, tudi Buzynova v Parizu, hudo poraženi na lokalnih volitvah 15. marca. Te so bile za Macrona polom in še ena napaka ob soočanju s koronavirusom tudi zato, ker jih je 12. marca potrdil, ob tem ko je zaprl šole. Menda je to storil samo zato, da ne bi epidemije s politikantsko preložitvijo volitev, na katerih bi bili njegovi kandidati poraženi, izkoristil sebi v prid. Volišča so tako po nepotrebnem postala dodaten vir okužb.
Vendar je pred enim tednom njegov televizijski govor, v katerem je šestkrat poudaril, da je »Francija v vojni«, in ukazal samoizolacijo vseh, spremljalo 60 odstotkov ali 35 milijonov Francozov. Ankete kažejo, da je Macronu, ki ima vsaj kot predsednik še vedno nekaj avtoritete, uspelo zmanjšati zaskrbljenost in povečati upanje.
