Ob nastopu krize zaradi hitre širitve koronavirusa smo začeli zbirati vse možne informacije v tujini. Pred mesecem in pol, daleč pred izbruhom v Italiji, kaj šele v Sloveniji, se je prvič sestala krizna ekipa (pogovor smo opravili po telefonu v četrtek popoldne, op. p.). Začeli smo analizirati, kakšne vplive ima lahko nastala situacija na Mercatorjevo poslovanje z vseh vidikov. Preučili smo različne scenarije o tem, kolikšno moč bi lahko imel koronavirus na zaposlene v naših prodajalnah, možnem vplivu na promet in likvidnost. Pripravljeni smo bili, da v primeru zaprtja več naših prodajaln zagotovimo nemoteno oskrbo z živili. Vsi izdelani scenariji so vključevali odgovornost do zdravja zaposlenih in kupcev, do nemotene preskrbe prebivalstva in normalnega delovanja celotnega sistema Mercator.
Med drugim smo že pred dobrim mesecem naročili dodatne količine ključnih izdelkov: moke, sladkorja, olja, testenin, higienskih izdelkov, razkužil… Začeli smo iskati zaščitne maske in določene količine nam jih je uspelo tudi kupiti.
Aktivnosti dnevno koordiniramo z vladnim kriznim štabom, z upravo za reševanje in ministrom za gospodarstvo Zdravko Počivalškom. Dajemo jim informacije s terena in sledimo vsem navodilom. Menim, da je situacija pod nadzorom, in sem prepričan, da jo bomo tudi v prihodnje obvladovali.
Tudi zaradi odsotnosti zadostne količine mask je država na nogah. Niti državi, kaj šele drugim, jih še zdaleč ne uspe kupiti dovolj. Ima Mercator za svoje zaposlene dovolj mask?Kupili smo manjšo količino mask, ki jih je bilo že takrat težko dobiti. Sodelujemo z državo in sledimo tudi navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kaj vse moramo postoriti za varnost zaposlenih. V vseh trgovinah imajo zaposleni maske na razpolago. Uvedli smo vrsto ukrepov za zaščito zdravja zaposlenih in kupcev. Zaradi krepitve krize, večjega števila okužb in večjega povpraševanja po maskah smo naročili dodatne količine.
Koliko od približno 10.000 delavcev Mercatorja v Sloveniji je zaposlenih v trgovinah?Okoli 6000. Dodatno smo zdaj naročili približno 600.000 mask.
Kje na svetu je možno dobiti maske?Največ proizvajalcev je v Indiji in na Kitajskem, obstajajo pa tudi številni distributerji.
Kdaj pa boste maske prejeli?Pričakujemo jih v osmih dneh.
Ali na globalnem trgu že obstajajo tolikšne količine mask, da bi jih lahko prodajali v vaših trgovinah?Za to si zelo prizadevamo, a za zdaj to ni mogoče. Nenehno sledimo navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Izvajamo vse nujne ukrepe za zaščito zaposlenih in kupcev. Skoraj v vseh 470 prodajalnah smo ob blagajnah že namestili zaščitne ograje iz pleksistekla.
Je bila pri katerem od zaposlenih potrjena okužba?Ne. Zaposleni so zelo solidarni. Za angažma v teh okoliščinah jih lahko maksimalno pohvalim. Zavedati se moramo, da je Mercator sistemskega pomena za Slovenijo, da ima več kot 30-odstotni tržni delež in da je delo vseh nas, sploh pa zaposlenih v prodajalnah in logistiki, izjemnega pomena za nemoteno preskrbo prebivalstva. Prizadevnost zaposlenih bomo nagradili, za vse zaposlene v operativi že velja poseben dodatek v višini 30 odstotkov osnovne plače. Od vseh trgovcev smo se prvi odločili za takšne nagrade.
Italija, ki jo je koronavirus ekstremno prizadel, je največja evropska pridelovalka zelenjave in sadja. Koliko tovrstnega blaga uvozite iz sosednje države in ali so dobave motene?Na letni ravni iz Italije uvozimo 20 odstotkov sadja in zelenjave; odvisno od sezone se ta delež spreminja. Sadje, predvsem agrume, kupujemo v Italiji in Španiji.
Ali največja italijanska tržnica na veliko v Milanu, na kateri se proda več kot milijon ton blaga na leto, nemoteno deluje?Sadja in zelenjave ne kupujemo na milanski tržnici.
Ali iz Italije, kjer trenutno kupujete velike količine solate, dobava poteka nemoteno?Še vedno lahko naročamo želene količine. Stanje se vsak dan spreminja. Od oblikovanja krizne ekipe se z direktorji hčerinskih podjetij z vseh trgov, na katerih je Mercator prisoten, sestanemo dvakrat na dan: ob 10. in 17. uri. Mercatorjeva prednost je, da lahko izmenjujemo informacije o posameznih nabavnih trgih, dobavnih verigah. V nekaterih državah, ki jih je kriza prizadela kasneje, so koristne izkušnje, ki smo jih v Sloveniji že pridobili.
Bi se v primeru zaostrovanja razmer lahko zgodilo, da zelenjave ne bi mogli nabavljati v želenih količinah?Sadje in zelenjavo, ki je v Sloveniji ni zadosti na voljo, uvažamo iz različnih držav. Dokler bo v njih možno nabavljati, bo oskrba nemotena. Če bi nastopile težave pri nabavi, bi se lahko zgodilo, da bi kakšne vrste blaga zmanjkalo.
Kateri so ključni nabavni trgi sadja in zelenjave?Italija, Španija, Hrvaška, Turčija. Od aprila naprej se pri zelenjavi začne sezona v Sloveniji, od maja naprej pa pri sadju.
Koliko znaša delež nabavljene zelenjave in sadja pri slovenskih dobaviteljih?Od 30 do 50 odstotkov, odvisno od sezone. Obstajajo izjeme, kot so krompir, ki ga nabavimo v večjih deležih, kot znaša samooskrba v Sloveniji, čebula, korenje, zelje… Po podatkih državnega statističnega urada je bila leta 2018 posebno nizka stopnja samooskrbe z zelenjavo (39 odstotkov), sadjem (48 odstotkov), krompirjem (48 odstotkov) in žiti (68 odstotkov).
Je napočil skrajni čas, da se začne slovensko zemljo intenzivneje obdelovati? Bi bili v tem primeru pripravljeni povečati nakupe sadja in zelenjave v Sloveniji?Zagotovo. Strategija Mercatorja je usmerjena v domače. Že več kot tri leta izvajamo projekt »Radi imamo domače«, že danes kupujemo maksimalne možne količine na domačem trgu. V tej situaciji to še bolj poudarjam: pozivam kupce in trgovce, naj kupujejo domače.
O samooskrbi bi morala država narediti nacionalni načrt. Kljub temu da v Sloveniji obstajajo visoke državne subvencije na hektar kmetijskega zemljišča, je donosnost na hektar relativno nizka. Morali bi si prizadevati, da se donos poveča, da se podaljšajo sezone. Izboljšati bi morali infrastrukturo, namakanje, zagotoviti več pokritih površin. Slovenija ima veliko priložnost. Pomembnost domače živilske verige in Mercatorja kot sistemskega podjetja se je izrazila v današnjih okoliščinah.
So se nabavne cene kakšnih izdelkov, kot sta moka in olje, pomembno spremenile?Z dobavitelji odlično sodelujemo. Vsi dobavitelji prepoznavajo Mercator kot dolgoročnega partnerja. To velja tudi v obratni smeri, sodelujemo z roko v roki. Vlagamo maksimalne napore, da so cene stabilne in da je na policah vsega blaga dovolj. Za zdaj je dobava vseh ključnih izdelkov nemotena.
Količine nekaterih vrst blaga, ki jih v zadnjem času kupujejo potrošniki, so zelo velike. Prodaja moke se je v času krize podeseterila. Pred krizo smo v povprečju prodali 20 ton moke na dan, zdaj v krizi pa v povprečju v enem dnevu več kot 200 ton. Prodaja olja se je povečala z 20 na več kot 90 ton.
Takšne izjemne rezultate ste verjetno dosegali pred dnevi, ko je med prebivalstvom nastopila precejšnja panika in so hiteli s prekomernimi nakupi obstojnejših živil. Se bo zdajšnje povečanje prodaje poznalo na letni ravni ali pa se bo čez mesece nevtraliziralo?Kupci prihajajo manjkrat v prodajalne. Samih transakcij je približno 40 do 50 odstotkov manj, vendar je košarica do trikrat večja, kot je bila prej. V daljšem roku se bo vrednost prodaje normalizirala.
Kakšne trende zaznavate v zadnjih dneh pri spletni prodaji? Vam uspe zadostiti naraščajočemu povpraševanju?V primerjavi s predkriznim obdobjem se je spletna prodaja v nekaterih dneh povečala za desetkrat. Logistične zmogljivosti so trenutno v celoti zasedene, zato ne zmoremo opraviti čisto vseh dostav. Tega nam trenutno ne omogoča niti razpoložljiva informacijska infrastruktura. Z izjemnimi napori sodelavcev iščemo nove možnosti in razvijamo nove logistične poti. Organiziramo pomoč ogroženim skupinam. Če bo treba, bomo sodelovali s socialnimi organizacijami, na primer pri dostavi hrane na domu.
Koliko prihodkov in čistega dobička ste po ocenah ustvarili lani?Zaradi pravil borze lanskoletnih rezultatov še ne morem komentirati. Lahko po povem, da strategija, ki je usmerjena v »domače«, v novi koncept prodajaln, daje pozitivne rezultate, kar je razvidno iz poslovanja v prvih devetih mesecih lanskega leta.
