Zgodilo se je pred petintridesetimi leti. Za kratko osvežitev. Takrat smo bili še v Jugoslaviji in se zabavali ob ukrepih centralne vlade v Beogradu. Predvsem je šlo za kopico omejitev. Logično, v imenu tega, da nam bo nekoč bolje. Nekateri se še spomnite, kako težko je bilo priti čez mejo, kako smo polagali neke depozite, kako smo vozili par-nepar, kako smo dobivali bencinske bone in kako so se spravljali nad takrat alternativne medije Radio Študent, Mladino, Tribuno in Kmečki glas. Zraven pa je cvetel dober posel. Posel z boni, posel s potrdili, posel z robo iz tujine in posel s prešvercanimi računalniki. In gledali smo izjemne filme. Popolnoma svež je bil Balkanski špijon.
V tej posebni klimi sem moral na služenje vojaškega roka. In tako kot se je takrat rado dogajalo, skratka, če si skušal služiti kje v bližini in si potem prek neke...
Na Nova24TV so maja lani v rubriki Politika objavili novico z naslovom »Poglejte, kako se norčujejo iz Slovencev, ki so se primorani voziti na delo v...
Mamma mia, zgodovina se spet ponavlja kot farsa. In res, res slabi časi so, ko farsa natančno sledi scenariju, ki ga napovejo povsem običajni ljudje,...
