Več držav v Evropski uniji vse bolj na glas razmišlja, da se bo v naboru ukrepov »vse, kar je treba storiti« za lajšanje negativnih posledic krize zaradi koronavirusa našlo tudi podržavljanje podjetij. Ukrep velja za enega najbolj skrajnih. Še preden bi posegle po njem, države EU svoja prizadevanja usmerjajo v oblikovanje programov za reševanje gospodarstev – tako s svežim denarjem za takojšnjo pomoč zaposlenim in podjetjem kot poroštvi, subvencijami… Toda slišati je tudi razmišljanja, da ti ukrepi ne bodo zadostovali.

Dve državi EU sta že lotili podržavljanja podjetij, vendar so ti ukrepi za zdaj naravnani panožno oziroma vezani na posamezno podjetje. Italijanska vlada se loteva nacionalizacije letalske družbe Alitalia, ki je bila privatizirana leta 2008, a je odtlej vedno znova potrebovala državno pomoč. Koronavirus in prizemljitev letal sta že tako insolventni družbi, ki se je v zraku ohranjala predvsem po zaslugi državnih finančnih injekcij, zadala še en hud udarec. Vlada je objavila dekret o polmilijardni pomoči Alitalii, ki hkrati gospodarskemu ministrstvu omogoča prevzem nadzora nad podjetjem. S tem se je sprostila pot za nacionalizacijo podjetja.

Španija, ki se zaradi naglo naraščajočega števila obolelih za koronavirusom sooča s tveganjem zloma zdravstvenega sistema, je že nacionalizirala vse zasebne bolnišnice in zdravstvene ustanove. Cilj ukrepa je pomagati državi v boju proti širjenju virusa.

Francija bo zaščitila industrijske ikone

Podržavljanja podjetij ne izključujejo niti v Franciji. Proizvodnja v večjih tovarnah, denimo pri Peugetu, PSA ali Michellinu, je ustavljena, država je v karanteni. Gospodarski minister Bruno Le Maire zato napoveduje morebitno nacionalizacijo podjetij ali pa delni kapitalski vstop države v posamezne družbe. »Situacija je povsem jasna. Nikakor ne pride v poštev, da bi izginila velika francoska podjetja, industrijske ikone. Če bomo morali za zaščito naše nacionalne zapuščine uporabiti orodje nacionalizacije podjetij, smo to pripravljeni storiti,« je napovedal. Katere družbe bi podržavili, ni povedal. Se pa je v minulih dneh sestal z vodilnimi predstavniki francoskih avtomobilskih podjetij in jim zagotovil vso pomoč iz že napovedanega milijardnega paketa državnih poroštev in odloga plačila davkov.

Med družbami, v katere država, kot kaže, ne bo lastniško vstopila, pa so francoske banke BNP Paribas, Credit Agricole in Societe Generale. Te so po oceni guvernerja tamkajšnje centralne banke Francoisa Villeroyja de Galhauja v dobri kondiciji in ne potrebujejo takšne pomoči države.

Državna roka nad nemška strateška podjetja?

Previdnejši pri morebitnem ukrepu podržavljanja so za zdaj pri naših severnih sosedih in v Nemčiji. V Avstriji nacionalizacije posameznih podjetij ne izključujejo, saj jim to možnost omogoča zakonodaja za primer epidemije. Vendar v tamkajšnji vladi poudarjajo, da o tej možnosti za zdaj ne razmišljajo.

Nemški gospodarski minister Peter Altmaier je sicer napovedal, da bi tudi Nemčija lahko nacionalizirala pomembnejša strateška podjetja, vendar pa večjega števila podjetij, ki bi jih tako reševali, ne predvideva. Še preden bodo posegli po tej možnosti, nameravajo preučiti, kakšne posledice bi imel bankrot podjetja.

V Nemčiji niso najbolj naklonjeni ideji, da bi država nacionalizirala podjetja in pozneje kot igralec sodelovala na prostem trgu. Kot možna panoga, v kateri bi država lahko lastniško vstopila v podjetja, se omenja farmacevtska industrija. Gre namreč za eno od strateških industrij v času epidemije. Tako bi tudi zmanjšali enostransko odvisnost na strateško pomembnih področjih in si v teh panogah ponovno povrnili nacionalno suverenost, razmišlja minister.