V eni od živilskih trgovin v ljubljanski Šiški je poskušal varnostnik brez večjega uspeha razmakniti vrsto kupcev, ki so čakali na plačilo. »Zaradi mene naj vsi pocrkajo, sekira me, da bom tudi jaz,« se je na robu solz razburila blagajničarka. Vljudnost ni več samoumevna. Vsakdanje je postalo izrazje, ob katerem bi se še pred nekaj tedni dvigovale obrvi. Vsaka ura v tej bitki je dragocena, je državljanom sporočil premier Janez Janša. Uradni govorec vladnega kriznega štaba je Jelko Kacin, ki je javnost nagovarjal v času osamosvojitve. Virus nas napada že tedne, je opozoril: »Če želimo v tem soočanju preživeti s čim manjšo kolateralno škodo in čim manj žrtvami, moramo začeti razmišljati in ravnati drugače.« Besede, ki pritičejo času vojne, so skrbno izbrane.
Prostor za pomisleke je zapirala že Šarčeva vlada. Brez odgovorov nismo ostajali le novinarji. Zdravniki, ki so si drznili podvomiti glede zagotovil o pripravljeno...