Britanski premier Boris Johnson vztraja pri tem, da ne bo nobenih sprememb glede trajanja prehodnega obdobja, v katerem mora Britanija (do konca leta) spoštovati vsa pravila Evropske unije vključno s svobodo gibanja, obenem pa v tem času z njo skleniti nov trgovinski sporazum. Otoška vlada pri tem vztraja, kljub temu da neposrednih pogajanj o bodočih trgovinskih odnosih in vsem drugem med Londonom in Brusljem ni od izbruha virusne krize, tudi po videopovezavi ne. Še več, z novim koronavirusom se je okužil tudi 69-letni vodja pogajalcev Evropske unije za brexit Michel Barnier in se samoizoliral. Nihče ne ve, koliko je okuženih na britanski pogajalski strani, toda če je soditi po besedah enega od znanstvenih svetovalcev britanske vlade, ki se je tudi sam okužil in samoizoliral, nedavno pa je bil v stikih z Johnsonom, jih ni malo.

Sovpadanje dveh nesrečnih vrhuncev

Evropska unija sicer nima zadržkov glede podaljšanja prehodnega obdobja, medtem ko na britanski strani vpijejo, da ne pride v poštev. Vse na Otoku pa skrbi, da se bosta vrhunca pogajanj EU in Britanije o bodočih odnosih in krize zaradi novega koronavirusa časovno prekrila. V Britaniji pričakujejo vrhunec virusne drame ob koncu pomladi ali na začetku poletja, torej nekje okoli junijskih rokov za dogovor Britanije in EU. Zato se množijo pozivi k takojšnjemu podaljšanju prehodnega obdobja, čeprav lahko Britanija za to zaprosi do konca junija.

Tiha psihološka vojna

Eden od vodilnih britanskih trgovinskih strokovnjakov David Henig pravi, da si ne ne more niti predstavljati, da bi do konca junija vedeli, kaj se bodo dogovorili o bodočih trgovinskih odnosih. Po njegovem gre za nespametne roke, ki bi jih morali zaradi tako imenovane force majeure, višje sile, zdaj odpraviti. V Bruslju so namreč ustavili vse razen najnujnejših srečanj. Vendar ne ena ne druga stran, Britanija in EU, še nočeta pokazati znamenj brexitskega popuščanja zaradi novega koronavirusa. Gre za tiho psihološko vojno, v kateri ne ena ne druga stran nočeta priznati, da nista kos virusni krizi. V Britaniji pa se probrexitski politiki, ki nočejo dokončnega brexita brez trgovinskega sporazuma, bojijo, da bo EU zaradi virusne krize zaostrila pogoje podaljšanja prehodnega obdobja do dejanskega brexita.

Dialog otročjih

Na Otoku pa tudi trdijo, da EU v dosedanjih trgovinskih pogajanjih z Britanijo, ki so se sicer komaj začela, ni tako učinkovita, kot je bila na pogajanjih o ločitvenem sporazumu. Nekdo v Britaniji je ocenil, da je bila EU na brexitskih pogajanjih odrasla partnerica, Britanija pa otročja, medtem ko naj bi bili na pogajanjih o bodočih trgovinskih in drugih odnosih obe strani otročji. Morda najboljšo oceno vztrajanja konservativne vlade pri sedanjem časovnem okviru prehodnega obdobja pa je ponudil nekdanji svetovalec nekdanje premierke Therese May, zdaj poslanec v Severni Irski Matthew O'Toole. Pravi, da je to norost, saj bo svet kmalu iskal pot za okrevanje po orjaškem ekonomskem šoku zaradi pandemije, takrat pa nihče, niti EU, ne bo imel časa za brexitske fantazije. Aktualno dogajanje tako tudi spreminja napoved o veliki globalni britanski vlogi po brexitu v slabo šalo. Vseeno pa prva raziskava javnega mnenja o podaljšanju prehodnega obdobja, sicer objavljena v inženirsko-tehnološki reviji Inženir, kaže, da je 53 odstotkov Otočanov proti podaljšanju prehodnega obdobja.