»Pri nas vlada velika panika. Nimamo vode, nimamo kopalnic, ne moremo dobiti ne mask ne razkužil,« je včeraj za Dnevnik povedal gospod Branko Hudorovič iz romskega naselja Goriča vas v občini Ribnica. Njegovo romsko naselje, v katerem živi več kot sto ljudi, je eno najbolj zapostavljenih v Sloveniji – nimajo dostopa do vode in elektrike in nimajo urejenih sanitarij. »Bojimo se hoditi po vodo k pipi na pokopališče, kjer smo vodo dobivali doslej. Tam se zbira veliko občanov in vsi točimo iz iste pipe. Vodo trenutno kupujemo v trgovini, v plastenkah,« je povedal.
Romi so zdravstveno ogroženi
Rome na Dolenjskem, ki živijo brez dostopa do pitne vode, je epidemija koronavirusa hudo prizadela. Predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti Zvonko Golobič je na Stanka Baluha, direktorja urada za narodnosti, ki skrbi tudi za romsko skupnost, že v začetku marca naslovil pismo, v katerem je opozoril na problem. »V naši državi je še vedno mnogo nelegalnih romskih naselij, v katerih ljudje živijo brez vode in elektrike ter brez sanitarij. Tveganje zanje je izjemno veliko! Zanima nas, kakšni so zdravstveni protokoli, ki jih država predvideva za Rome. Doslej še noben uradni organ ni pristopil k informiranju romske manjšine na terenu,« je opozoril Golobič. Po naših informacijah Romi do včerajšnjega dne niso dobili uradnih informacij, povezanih s svojimi naselji. Zadnji odziv države je prišel tik pred izbruhom epidemije in je bil ravno nasproten od pričakovanega: po sodbi evropskega sodišča za človekove pravice je ministrstvo za okolje in prostor zatrdilo, da je dostop do vode v romskih naseljih ustrezno urejen.
»Ravnanje oblasti ni primerno, saj iz podatkov NIJZ izhaja, da je obolenj dihal med Romi veliko več, kar je vir dodatne zaskrbljenosti,« je opozoril Golobič. Dodal je, da je tudi smrtnost romskih otrok v starosti do enega leta štirikrat višja, otrok v starosti do štirih let let pa kar sedemkrat višja od nacionalnega povprečja. Kot smo poročali, je prav v Goriči vasi pred novim letom v ekstremni bedi brez vode in elektrike umrl dvomesečni romski dojenček.
Na Slovaškem pomagali z urgentnim ukrepom
Z urada za narodnosti so sporočili, da za navedena vprašanja niso pristojni, in Golobičev dopis preusmerili na NIJZ. Kot so pojasnili na uradu, pa jim je NIJZ dopis vrnil, zato je urad problem preusmeril na Svet romske skupnosti. Predsednik sveta Jožek Horvat Muc opozarja, da država pri predpisovanju ukrepov verjetno ni pomislila na romska naselja, pa tudi ne na brezdomce, begunce in druge ljudi, ki imajo otežen dostop do vode. »Če hočemo zajeziti širjenje virusa, bo morala država zagotoviti pogoje tudi za odrinjene družbene skupine, ki vode nimajo,« opozarja Horvat. Urad za narodnosti pa je na težave pri obveščanju prebivalcev v nelegalnih romskih naseljih opozoril tudi ministrstva za zdravje, za delo, družino in socialne zadeve ter za izobraževanje.
Problem dostopa do pitne vode v nelegalnih romskih naseljih je sicer dolgoleten. Ovira naj bi bil pravno neurejen status naselij. Brez vode in sanitarij tako zlasti na Dolenjskem ostaja na stotine romskih družin. Ta težava pa ni omejena zgolj na Slovenijo. Evropski center za pravice Romov (ERRC) iz Bruslja je v ponedeljek vse evropske vlade pozval, naj v boju proti koronavirusu Romom zagotovijo dostop do vode. ERRC je evropskim državam postavil za zgled slovaško vlado, ki je že v nedeljo zaradi koronavirusa z urgentnim dekretom vsem odrinjenim naseljem, vključno z romskimi, omogočila dostop do vode.
