Ne pozabite, da januarja še nihče ni vedel za virus, živeli smo v veliki negotovosti. Totalitarna Kitajska je informacije zamolčevala (pretresljiva je usoda kitajskega zdravnika, ki je na neznani virus opozoril že decembra in bil označen za »sovražnika države«). Svetovna zdravstvena organizacija je bila o valu pnevmonije neznanega izvora v Wuhanu obveščena šele 31. decembra 2019.

Še isti dan so v Tajvanu v glavnem mestu Tajpej sklicali zdravstveni posvet. Pri potnikih neposrednih letov iz Wuhana so preverili temperaturo in morebitne znake oteženega dihanja. Že 5. januarja so začeli iskanje vseh, ki so bili v Wuhanu v predhodnih 14 dneh in so imeli vročino ali znake infekcije dihal.

Takrat seveda testa za neznani virus še niti ni bilo. Zato so sumljive primere testirali za skupno 26 virusov, vključno s sarsom in drugimi respiratornimi boleznimi. Ljudje s simptomi so bili v karanteni. Zdravstveni delavci so jih obiskovali na domu. Presojali so, ali je potrebna bolniška oskrba. V naslednjih tednih so opazovanje ovrednotili.

27. januarja je padla odločitev, da podatke Nacionalnega sistema zdravstvenega zavarovanja primerjajo s podatki imigracijskih uradov, matičnega registra in registra prijav tujcev. Tako so lahko identificirali praktično vse, ki so bili v zadnjih 14 dneh na rizičnih območjih. Nacionalno zdravstveno vodstvo v kriznih situacijah (NHCC) je za oblikovanje tega sistema potrebovalo en dan.

Po zaslugi natančnega načrta in pravočasnega odziva je situacija ostala pod nadzorom. 15. januarja – dva tedna, preden je izbruh infekcije za globalno krizno situacijo razglasil WHO – je Tajvan ustavil izvoz zaščitnih mask in respiratorjev do dopolnitve lastnih zalog. NHCC je postal koordinacijsko središče, pod katerim deluje tudi novonastalo Centralno vodstvo za primer epidemije (CECC). Ministrstva, odgovorna za delovanje gospodarstva, so nemudoma uvedla stimulacijske ukrepe za ranljivejše panoge, zato so gospodarske izgube v Tajvanu minimalne. Tajvan kmetov, obrtnikov in podjetnikov ne obremenjuje z birokracijo, nasprotno, z ugodnostmi jih podpira, zlasti lokalno malo podjetništvo, kar je v takih situacijah neprecenljivo.

Ta demokratična država, ki je med krizo s koronavirusom celo izvedla predsedniške volitve, je v precejšnji meri preprečila širjenje okužb. Prebivalstvo in strokovnjaki nikoli niso označili nobenega ukrepa kot alarmantnega ali neustreznega, in to niti v prvih dneh, ko so bile priporočene zaščitne maske, čeprav niso našli še nobenega primera okužbe.

Fascinantna je bila tudi profesionalnost pri obveščanju. Bilo je stvarno, pomirjajoče. Minister za zdravje Chen Shih Chung je že na začetku govoril odkrito in povedal, da je kljub vsem uspehom prenašanje med prebivalstvom srednjeročno neizogibno. In današnji rezultat? Do marca je bilo 48 primerov, vključno z eno smrtjo (pacient je imel resne zdravstvene težave), nekateri bolniki pa so že okrevali. Okužil se ni niti en zdravnik. Trije okuženi iz vrst zdravstvenega osebja so prišli v stik s pacientom, ki je bil v bolnišnico pripeljan zaradi druge bolezni, torej brez očitnih simptomov prehlada, pozneje pa so ugotovili, da je bil okužen.

Na začetku februarja so povečali izdatke za raziskave cepiva proti koronavirusu. V javnem potniškem prometu in kjer koli drugje, kjer se gnete veliko ljudi, skorajda ni bilo nikogar brez zaščitne maske. Poleg tega že dolga leta obstaja zelo učinkovit sistem javne higiene, vključno z javnimi stranišči na vsaki postaji metroja, ki so brezplačna, z zgledno vzdrževano brezmadežno čistočo in so v njih na voljo dezinfekcijska sredstva. Nasploh je Tajvan med prvo deseterico držav z najučinkovitejšim sistemom zdravstvene oskrbe.

Mikrosituacija, ki jo dobro kaže Tajvan: ko je imela država dovolj zaščitnih mask, jih je v okviru humanitarne pomoči pošiljala na Kitajsko. Torej v državo, ki Tajvanu zanika pravico do obstoja in mu skozi vojaška usta kitajskega predsednika grozi z vojaško invazijo. Tajvan je že pred tem brezplačno podaril več sto tisoč zaščitnih mask Avstraliji (med požarom) ali državam, v katerih je prišlo do izbruha vulkana. Če prav vem, se češka vlada na januarski poziv o humanitarni pomoči Kitajski ni odzvala, z obrazložitvijo premierja, da zaloge zaščitnih mask potrebujemo za češke državljane, zdaj pa se je pokazalo, da je bila to zgolj gesta in gola laž – zaščitnih mask in respiratorjev nimajo niti češki zdravniki.

Organizacija WHO obravnava Tajvan kot visoko rizično območje ne glede na realnost. Samo zaradi politike in sklepanja poslov, kajti s Tajvanom ravnajo kot s Kitajsko, z vsemi posledicami, kar jih to ima, na primer v zvezi z omejevanjem potovanj državljanov. Hkrati je WHO zavrnil dostop države do ukrepov mednarodne pomoči (saj mora vse te ukrepe potrditi totalitarni Peking).

Tu nikoli ni bilo panike, pa tudi ne pretiranega optimizma, preprosto je napočil čas previdnosti. Virusa ne bo ustavila nobena meja in nobena brzostrelka, to ni kitajski, temveč človeški virus, zahteva skupno ukrepanje in solidarnost vseh držav.

Paradoksno sem zdaj v državi, ki je varna. Vsem, ki me kličejo, češ naj se takoj vrnem na Češko, pravim, da je prav nasprotno, vsi bi morali biti v Tajvanu. To je zrela, delujoča demokracija. Demokracija, ki zna ukrepati v krizni situaciji. Nevidni koronavirus je, kot se kaže, tudi družbeni virus, saj je razgalil slabosti politikov in sistemov, v katerih živimo.

Radka Denemarková je češka pisateljica.