Državni zbor je danes sprejel sveženj interventnih ukrepov, ki blažijo posledice krize zaradi izbruha novega koronavirusa. Ukrepi začenjajo veljati jutri. V nadaljevanju predstavljamo le del ukrepov, saj je seja državnega zbora ob zaključku redakcije še trajala, poslanci pa so vsem predlogom napovedali podporo.
Gospodarstvo najbolj nestrpno pričakuje tiste ukrepe, ki bodo ublažili izpad dohodka v številnih dejavnostih. Država bo tako finančno pomagala delodajalcem, da bodo kljub začasni prekinitvi dela in proizvodnje lahko ohranili delovna mesta, ter tako poskušala preprečiti množično prijavo delavcev na zavodu za zaposlovanje. Družbam, ki bodo primorane poslati delavce na čakanje ali v karanteno, bo subvencionirala povračilo nadomestila plač.
Opozicija za oprostitev plačila prispevkov za prekarce
Delavci bodo v času čakanja ohranili vse pravice iz delovnega razmerja in bodo upravičeni do nadomestila v višini 80 odstotkov osnovne plače. Od tega bodo 60 odstotkov finančnega bremena nosili delodajalci, 40 pa država. Javne finance namreč ne bi vzdržale pritiska, če bi država nosila vse finančne posledice ukrepa, je na pozive levih poslancev, naj država prevzame celotno breme, odgovorila Mateja Ribič z ministrstva za delo. Bo pa država prevzela vse breme za izplačilo enako visokega nadomestila za delavce, ki bodo v času krize v karanteni. Izplačevanje nadomestil je sicer omejeno na tri mesece.
Delodajalci bodo elektronsko prošnjo za državno subvencijo oddali na zavodu za zaposlovanje, ob tem pa bodo morali dokazati, da trenutno ne morejo zagotoviti dela vsaj slabi tretjini svojih zaposlenih, ter obenem zagotoviti, da bodo ohranili delovna mesta delavcev na čakanju za nadaljnjih šest mesecev od tedaj, ko so odredili čakanje. Do državne pomoči niso upravičeni davčni dolžniki, neplačniki prispevkov ali družbe v insolvenčnem postopku.
Samozaposleni so upravičeni zgolj do odloga plačila prispevkov za april, maj, junij. Plačilo bodo lahko odložili za dve leti in ga nato plačali brez zamudnih obresti. V času pisanja tega članka še ni bila jasna usoda pozivov Levice, LMŠ in SD, naj država zagotovi tovrstno pomoč za vse delodajalce s sedežem v Sloveniji, torej tudi za zaposlene v zavodih, nevladnih organizacijah in društvih. To so recimo Zveza prijateljev mladine Slovenije, Rdeči križ in Karitas. Prav tako še ni bila jasna usoda opozoril opozicije, da bi bilo treba 120.000 samozaposlenih, tako imenovane prekarce, oprostiti plačila prispevkov, saj zgolj odlog plačila ne zadošča.
Največ kritik deležni izpusti iz zaporov
Poslanci so danes sprejeli tudi ukrepe, ki zagotavljajo nemoteno preskrbo s hrano za državljane Slovenije. Vlada bo lahko ob motnjah na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali, lesnih sortimentov – in po predlogu Levice verjetno tudi semen – omejila prodajo teh produktov, prepovedala izvoz ob pomanjkanju določenih živil na domačem trgu ali njihov uvoz ob presežkih na trgu in tudi določala cene posameznih skupin izdelkov. Te ukrepe bo sprejemala po potrebi, je poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. »Z njimi bomo denimo preprečili dumpinške cene ob prevelikih količinah mesa ali mlečnih izdelkov na trgu,« je ponazorila.
Največ kritik poslancev so poželi ukrepi na področju pravosodja. Država bo najmanj do julija zamrznila roke v sodnih in upravnih zadevah – ne pa tudi v nujnih – ter pozive na prestajanje zaporne kazni. Ker so slovenski zapori prezasedeni in ker vlada kronično pomanjkanje pravosodnih policistov, naj bi manjši priliv novih obsojencev pomagal pri počasnejšem širjenju novega koronavirusa, je prepričana ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Prav odpustki za zapornike, ki bi jih arbitrarno sprejemali pravosodni direktorji zaporov, so po mnenju LMŠ nedomišljeni, nepotrebni in sporni.
