Zakaj na samo dno? Odgovor se skriva v dejstvu, da v povprečju bolniki po diagnozi živijo 4,6 mesecev, pet let po diagnozi pa živijo le še štirje odstotki obolelih. Kako slab je ta odstotek, lahko najbolje orišemo z dejstvom, da danes onkologi uspešno pozdravijo že več kot 60 odstotkov vseh bolnikov, ki pri nas zbolijo za eno od oblik rak, pri raku dojk pa je ta odstotek že blizu 90! Predvsem pa je to rak, ki je nekako »pozabljen« in o njem ne govorimo dosti. Pogosto zanj slišimo le takrat, ko zboli znana osebnost. Tudi zato, ker ga ni na »zemljevidu« z ostalimi raki, nanj niti ob težavah ne pomislimo, pogosto niti zdravniki, h katerim prihajajo ljudje z rakom trebušne slinavke. Ko se odpravimo, pa se vse prevečkrat zgodi, da je bolezen že močno napredovala in se ne da narediti več nič.

In kateri so tisti simptomi, na katere je treba biti pozoren? To so zlasti tiho nastala zlatenica, slabost, bruhanje, bolečina, ki seva v sredino hrbta in v žličko, nepojasnjena izguba telesne teže v kratkem času, vse pozornosti pa mora biti deležna tudi spremenjena barva blata (to postane sivo) in urina (postane zelo temen). Pojav zlatenice je tudi najugodnejši potek bolezni, saj pomeni, da je tumor ob žolčnem vodu in ga stisne, zato pride do zapore odvajanja žolča in posledično nastopi zlatenica. Gre za enega najzgodnejših simptomov, ki ga povzroči tumor, ki leži v delu, ki je dovolj debel, da tumor ostaja znotraj organa in še ne prerašča v okoliška tkiva.

Pomen zgodnjega odkrivanja

Zdravljenje raka je v zadnjih desetih do petnajstih letih izjemno napredovalo. Izboljšale so se diagnostične tehnike, seveda pa tudi vse tri oblike zdravljenja: kirurško, obsevalno in sistemsko. Posledično so se preživetja močno izboljšala in prenekatera oblika raka je že postala kronična bolezen. Žal to za raka trebušne slinavke ne velja in čeprav je bolnikov vse več, kljub temu, da imamo nove in vse bolj agresivne kirurške tehnike, kljub zdravljenju s kemoterapijo preživetje še vedno ostaja slabo. Realne možnosti za daljše preživetje imajo bolniki, ki so primerni za operativni poseg, ki mu sledi še kemoterapija. Kirurški poseg pa je možen le v zgodnjih stadijih, ko je bolezen omejena na trebušno slinavko in se rak še ni razširil na okoliška tkiva in organe. Takih bolnikov je samo 20 odstotkov, zato je vsekakor pomembno, da bi se ta odstotek kar najbolj zvišal. Za to pa je še kako pomembno, da vsi poznamo znake te bolezni in se ob njih predvsem zelo hitro odzovemo.