Vse od začetka krize zaradi izbruha koronavirusa, ki bo po ocenah številnih ekonomistov na gospodarskem področju hujša od finančne krize iz leta 2008, se med politiki in vodilnimi v mednarodnih finančnih organizacijah ponavlja isti stavek: »Storili bomo vse, kar bo potrebno.« V najhujši krizi po drugi svetovni vojni se države, Evropska centralna banka in evropska komisija pripravljajo na pomoč zaposlenim in podjetjem s tako obsežnimi paketi pomoči, kot jih doslej še ni bilo.
ECB brez omejitev za zaščito evra
Potem ko so finančno pomoč državam članicam že napovedali v evropski komisiji, je svojo najtežjo »finančno bazuko« doslej iz rokava potegnila še Evropska centralna banka (ECB). Njen drugi ukrep v zadnjem tednu dni, sprejet v noči na četrtek, je odločilen trenutek za ECB in območje evra. ECB je napovedala, da bo s posebnim, 750 milijard evrov vrednim pandemičnim programom odkupov do konca leta kupovala tako zasebne kot javne dolžniške vrednostne papirje. 750-milijardna injekcija predstavlja kar 6 odstotkov BDP evrskega območja. Prvič bo ECB spet kupovala tudi grške obveznice. Novi ukrep ECB bo skupaj z že napovedanimi stabilizacijskimi prijemi banke v evropsko gospodarstvo vbrizgal 1100 milijard evrov.
»Izredni časi terjajo izredno ukrepanje. Nikakršnih omejitev ni v naši obvezi, da zaščitimo evro. Odločeni smo uporabiti vsa razpoložljiva orodja,« je ob najavi ukrepa dejala Christine Lagarde, predsednica ECB. Za dodatno izjemno močno sporočilo povrnitve zaupanja na območju evra se je ECB odločila le nekaj dni zatem, ko je krepko povečala program odkupovanja obveznic z 20 na 120 milijard evrov. Toda finančni trgi se takrat kljub injekciji niso stabilizirali.
Italija pripravlja nov sveženj za gospodarstvo
V vseh državah EU vlade oblikujejo in dopolnjujejo programe pomoči zaposlenim in podjetjem. Italija pripravlja že drugi sveženj pomoči gospodarstvu. Potem ko je že odobrila prvega v višini 25 milijard evrov, vlada Giuseppeja Conteja pripravlja nov investicijski sveženj pomoči. Ta naj bi bil vreden med 50 in 100 milijardami evrov.
Nemčija je že napovedala, da bo gospodarstvo podprla s 500 milijardami evrov poroštev, prav tako naj bi vlada pripravljala do 50 milijard evrov podpore za samozaposlene. Prejeli naj bi jo v obliki neposrednih subvencij in posojil. Ocene posledic za največje gospodarstvo v Evropi se sicer razlikujejo. V Nemčiji tamkajšnje združenje bank (BdB) pričakuje, da se bo nemško gospodarstvo, ki je izvozno naravnano, zaradi posledic koronavirusa letos krepko skrčilo. BDP bi po njihovi oceni utegnil upasti za 5 odstotkov. Blažje negativne posledice, padec BDP za 2,5 odstotka, napovedujejo pri gospodarskem inštitutu HWWI. »To so dramatične številke, a ne gre za konec sveta,« je ocenil glavni ekonomist Deutsche Bank Stefan Schneider in dodal, da je nemško gospodarstvo v dobri kondiciji.
Francija: 45 milijard evrov za takojšnjo pomoč podjetjem
Obsežen paket pomoči pripravljajo tudi v Franciji. 45 milijard evrov bodo namenili za takojšnjo pomoč podjetjem in delavcem. Dodatnih 300 milijard evrov pa bodo zagotovili podjetjem v obliki poroštev. V francoski vladi napovedujejo v naslednjih mesecih še dodatno pomoč. Začasno brezposelnim bodo v naslednjih dveh mesecih pomagali z 8,5 milijarde evrov, prav tako bodo predvidoma odložili plačilo davkov v višini 32 milijard evrov.
Avstrija bo svojemu gospodarstvu pomagala z 38-milijardno finančno injekcijo. Cilj je preprečiti veliko brezposelnost med prebivalstvom: 4 milijarde bodo namenili za takojšnjo ekonomsko pomoč, 9 milijard bo šlo za poroštva, 15 milijard bodo namenili za pomoč posebej prizadetim panogam, kot je trgovina na drobno, prav tako pa bodo odložili plačila davkov v višini 10 milijard evrov.
