Somerje
Andrej Blatnik
Ko Bill stopi v tempelj, se mu zdi, da je zdaj končno vse mogoče: njegova želja je postala resnica. Stopa med tisoči Budovih kipov in jih z zadržanim dihom opazuje. V vsakem njihovih smehljajev prepoznava svojega prihodnjega. Najbolj pomemben je prvi korak in zdaj ga je končno zmogel narediti. Sem sodi, dosti bolj od zdolgočasenega meniha, ki naj bi pazil na vedenje obiskovalcev, namesto tega pa neutrudno treplja svoj telefon.
Bill ne ve, da ta fant že dolgo ne namerava več biti menih. Vse odkar je v eni od revij, ki so jih v samostanske koše odvrgli obiskovalci, opazil sliko tiste Američanke. Do nje čutim drugače kot do tebe, Buda, je sporočal med urami v templju, in če mu Buda ne odgovarja, če ga ne kara, da tako ne gre, pomeni, da je tako, kot čuti, prav. A kako prek oceana? Zmeraj so mu vsi programski jeziki dobro šli, in ko je Silicijeva dolina povabila nove sile, naj se prijavijo na razpis, je predstojnikom rekel, da je čas, naj njihov tempelj dobi novo spletno stran, še več ljudi bo tako prišlo, tudi ostali bodo nekateri, dali jim bodo svoj denar in prenova bo šla lahko naprej. Predstojniki so se strinjali, kupili so novo opremo, lahko je ostajal za računalnikom, kolikor je želel, s spletno stranjo je opravil hitro in pod njegovimi prsti so lahko nastajali programi, ki so brzeli na objavljeni naslov.
*
Čez mesece bo Bill, ko bo v Kaliforniji prodajal vstopnice za muzej računalništva, pogledal azijskega fanta v preveliki obleki, ki mu bo molel svež bankovec, pravkar iz bankomata. Kot da sva se nekoč že videla! A to ni pomembno, preobrača molilno verižico med prsti in si misli, da bo lahko kmalu odšel nazaj v tisti tempelj, mama se je že potolažila, smrti od kapi ni nihče pričakoval, nekdo bo moral prevzeti tole očetovo zamisel, še dobro, da mlajšega brata študij ne zanima. Marsikaj je šlo narobe, premišlja Bill, a zdaj zdaj se bo vse uredilo tako, da bo prav.
*
Nekdo, ki se ni predstavil, se smehlja in si misli: naše želje so prevelike za eno samo vero.
Andrej Blatnik: Ugrizi (LUD Literatura, 2018)
