Sajenje trajnic

Vlado država mora imeti, ima pa takšno, kot si jo zasluži oziroma prigara na volitvah. Ta je sicer na oblast prišla nekoliko nenavadno, a značilno za obnašanje in slog stranke, ki ji pripada novi premier. S to vlado se lahko strinjamo ali ne, je pa tu in je operativna. Tudi takšne in podobne bombastične izraze in nenavadne prijeme bomo še velikokrat slišali in videli, le da se bo retorika stopnjevala in da bo občutek gorečega maščevanja vsesplošen.

Premier in vladni veljaki so takoj, z maskami ali brez, zavihali rokave in se lotili dela: čiščenja plevela, obrezovanja nezaželenih in štrlečih vej ter predvsem sajenja trajnic. Vsaka prejšnja vlada sedanjega premierja je delovala podobno, tokrat je cunami udaril isto uro, ko je zaprisegel, in odnesel vse tisto, kar na njegovo stranko ni bilo pripeto ali prisesano. Takoj so bile posajene tudi trajnice – kadri, ki so voljni in bodo ostali na položajih, tudi če se ta vlada zamenja. Tako je bilo s preimenovanjem vojašnic, letališča na Brniku in še z mnogimi drugimi rečmi. Če pa bi se našel kak junak, ki bi se lotil čistke za sedanjim premierjem, bi bil takšen halo, da bi se pregreli in zgorevali vsi »ta pravi« mediji.

Torej, na novo nastavljeni kadri so preverjeni in javnosti dobro znani, saj so vneto sesuvali prejšnjo vlado in ob asistenci strankarskih glasil ustvarjali psihozo nezaupanja, grozili (in grožnje udejanjili) ter prikrito kadrovali. Javnost je dobila kost za glodanje v obliki predloga za obvezno služenje vojaškega roka, da se nekoliko zamoti za kakšen dan. Stranke zunaj koalicije so obnemele, medsebojno sprte in zatečene v podrejenem položaju. Tega, da bi vsaj razmišljali o združevanju moči, sodelovanju za skupni cilj, pa še nimajo na obzorju in ne na dnevnem redu.

Vladi sicer želim uspešno delo za dobro države in državljanov, a močno sumim, da bo to le za eno stranko in enega vodjo. Volitve bodo čez dve leti in si ne upam misliti, kakšen bo izid. Volilci smo potrpežljivi in še kar pohlevni, toda tudi trajnice potrpežljivo rastejo toliko časa, dokler se ne razbije trpežna glinena posoda.