Kljub številnim pozivom k previdnosti, kar velja tako za motoriste in mopediste kot za druge prometne udeležence, predvsem voznike avtomobilov, je statistika za lansko leto ponovno žalostna. Na naših cestah je umrlo 23 motoristov in mopedistov, pet več kot leto prej. Udeleženi so bili v kar 1061 prometnih nesrečah, to je 13 odstotkov več kot predlani. Kar nekaj več se jih je tudi poškodovalo: huje 197 (predlani 177) in lažje 570 (527).

Po podatkih Agencije za varnost prometa je v zadnjih dveh letih kar 71 odstotkov motoristov in mopedistov življenje izgubilo na državnih, torej glavnih in regionalnih cestah. Največ nesreč z enoslednimi vozili se je zgodilo na odseku Koper–Dragonja, ki sicer izstopa že nekaj let. Poškodovanih je bilo enajst motoristov, dva hudo. Izstopa tudi cesta med Žago in Kobaridom. V desetih nezgodah sta ugasnili dve življenji, sedem ljudi je bilo poškodovanih. Med Trento in Bovcem pa sta v dveh nesrečah umrla dva motorista. In še nekaj podatkov z občinskih cest. Predlani in lani je, kar zadeva motoriste in mopediste, največkrat (21-krat) počilo na Celovški cesti v Ljubljani in (18-krat) na cesti Obala v Portorožu. Sledita ljubljanski mestni vpadnici: Dunajska cesta s 15 nesrečami in Šmartinska z osmimi.

Nevarna neizkušenost

Lani so bili med smrtnimi žrtvami samo moški. Povzročitelji nesreč s smrtno ali hudo poškodbo motorista so bili v večini primerov ravno vozniki sami. Lani jih je 17 povzročilo nesrečo, v kateri so tudi umrli. V zadnjih petih letih je bilo največ povzročiteljev starih od 35 do 44 let. Največ najhujših prometnih nesreč (z mrtvimi in hudo poškodovanimi) pa so povzročili vozniki, stari od 45 do 54 let. Še vedno so najpogosteje povzročitelji neizkušeni motoristi. So pa med njimi tudi tisti s 30 ali več leti vozniškega staža, a ni jasno, ali so ves ta čas redno vozili. In še vzroki: kot vedno v zadnjih letih je na prvem mestu prehitra vožnja. Zaradi tega se zgodi 47 odstotkov vseh nesreč. Sledi nepravilna stran oziroma smer vožnje (20 odstotkov).

Nesreč je seveda največ v toplejših mesecih. Lani sta zaradi lepega vremena izstopala predvsem junij in oktober, obakrat je umrlo šest voznikov. Najbolj nevarni so bili konci tednov. In še podrobneje: največ motoristov je umrlo med 13. in 17. uro. Vse to je povezano z njihovim življenjskim slogom – vožnja je prej hobi kot nuja.

Še enkrat: Previdno!

Da ne bi čez leto ponovno poročali o črnih številkah, naj ponovimo nekaj nasvetov Agencije za varnost prometa. Dosledno je treba uporabljati zaščitno opremo in čelado, prilagoditi hitrost razmeram na cesti oziroma upoštevati omejitve hitrosti. Svetla odsevna oblačila in prižgane luči so nujnost. Ta čas je potrebna posebna previdnost tudi zato, ker je asfalt hladen in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik z voziščem. Ceste so še polne udarnih jam in peska od zime pa tudi sposobnost obvladovanja motorja je v minulih mesecih nekoliko upadla.

Za druge voznike velja, da sta potrebna velika pazljivost in spremljanje prometa, saj so motoristi zaradi ozke silhuete slabše vidni in se nam lahko v ogledalih hitro »izmuznejo«. Že širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko popolnoma zakrije motorista, oddaljenega 30 metrov, opozarjajo na agenciji.