Da svež zrak koristi, le družiti v gručah se ne smemo, te dni nagovarja tudi stroka. Do nekaterih priljubljenih pohodnih točk ob Ljubljani vodijo tudi poti, ki so manj obljudene. Tudi na vrh Šmarne gore se lahko pride, ne da bi srečali druge pohodnike. Vseh poti na vrh je namreč štirinajst, od tega sta zelo obiskani le poti Čez Peske in Čez korenine, na preostalih redko srečate pohodnike. Dve poti, Mazijeva in Pot svobode, pa sploh ne vodita na vrh. »Slednjo, ki vodi okoli Šmarne gore in Grmade, bi toplo priporočila vsem, ki se preventivno želijo izogniti vrhu. Zgoraj namreč skoraj zagotovo srečaš ljudi,« pove Betka Šuhel Mikolič, ki na »Šmarko« hodi lovit sončne vzhode praktično vsako jutro. »V teh dneh se nihče ne ustavlja in klepeta. Kar je dobro,« doda.
Ob navadnih dneh je zjutraj na vrhu hriba vsaj 200 ljudi, danes pa o njih ni bilo ne duha ne sluha – srečali smo le nekaj najvztrajnejših pohodnikov, ki se vsak dan odpravijo na Šmarno goro. Zdaj se namesto z dobro jutro med seboj pozdravljajo s pozdravom: »Čuvaj se, ostani zdrav.«
Gostilna zaprta že od srede
Na vrhu pa niso dobili tradicionalnega čaja. V nedeljo je namreč družina Ledinek, tretjič v 46 letih, zaprla gostilno na Šmarni gori. Kot je dejal oskrbnik gostilne Miha Ledinek, je bila odločitev nujno potrebna. »Leta 1991 smo bili med 22. junijem in 15. avgustom zaprti, ker smo gostili 35 vojakov. Podobno je bilo dober teden dni leta 2014 zaradi žleda. Obakrat smo preživeli. Tokrat je vseeno drugače, saj je od Šmarne gore odvisnih osem družin. Le to me skrbi, vse drugo se bo uredilo,« je iskreno povedal Ledinek, ki je notranje prostore gostilne zaprl že v sredo. »Tisti dan je bilo na vrhu ogromno ljudi. Priznam, nismo bili pripravljeni, nismo se znali primerno odzvati. Na srečo se je zadnje dni obisk vseeno nekoliko zmanjšal, prav tako tudi pozdravljam odločitev, da se vsi lokali zaprejo,« je še povedal sogovornik.
Ob tem je pomignil Betki Šuhel Mikolič, naj tudi letos, če le ne bo več koronavirusa, izpelje tradicionalno druženje na solsticij, 21. junija, kot vseslovensko akcijo, v kateri na najbližjem hribu, na Šmarni gori v Ljubljani, pohodniki pozdravijo jutranje sonce, za srečo in veselje v naših življenjih.
