Sicer pa današnji čas pokaže »uspešnost« tako delovanja sistema kot posameznikov in življenja nasploh. Od kolon na mejah in zablokiranih voznikov do zdravnikov in medicinskega osebja, ki se razdajajo. Od prepotentnih oblastnikov, starih in novih, ki jim nova virusna bolezen pride prav za osebno promocijo, do tistih konkretnih otrok, ki nimajo kaj dati v usta in jim je šolska malica oziroma kosilo glavni obrok. Spoštovana Anita Ogulin iz ZPM Ljubljana Moste - Polje to dobro ve. Od predragih nabav medicinskih mask do tega, da sem masko danes že videl ležati ob cesti (kam z njimi, verjetno vedo pristojni in odgovorni oblastniki za deponije, ki se »grebejo« za denar in niso sposobni rešiti problemov), pa še in še zadev.
Tudi včasih so bili problemi, ne izzivi, kot danes, pa smo jih reševali skupaj, solidarno, strokovno in večinoma uspešno. Morda ne vedno. Ampak bistven je strokoven, pošten in enakopraven pristop za vse oziroma do vseh ljudi. Včasih kakšna realna kriza, kot je ta s koronavirusom, pokaže, da denar ni vse in da predvsem državni vodje bolj mislijo nase in na svojo politično kariero kot pa na ljudi, katerih predstavniki so in katerim naj bi zagotovili dostojno življenje.
Dokaz tega so zadnja zaslišanja kandidatov za nove ministre. Takšnega miselnega preobrata večine navedenih že dolgo časa nisem videl. Takšnega odkritega sprenevedanja in spreobračanja dejstev, besed, svojega ravnanja in mišljenja so sposobni le res »izjemni« in »nadpovprečno« sposobni vodje. In krona vsega je tožba vodje SDS proti odhajajočemu premierju, in to za 8000 evrov na 900.000 evrov tožbene »podlage«. Če bi tožil denimo za 1 (en) evro, bi še razumel. Prav tako bi razumel, če bi tožil za vse navedene zneske, ki bi jih javno namenil za otroke ali ZPM Ljubljana Moste - Polje ali v kak drug dobrodelni namen. Če pa te ali katere koli druge zneske našega davkoplačevalskega denarja namenjajo za parcele ob Soči, za delnice, avtomobile pa odvetnike in še za kaj, potem imam skromno pripombo, da naj se takšnih nepogrešljivih oblastnikov ne voli in ne postavlja v državni sistem oziroma za vodenje družbe. Tudi ne ob pomoči predsednika države in parlamenta. Enostavno ni higienično. Čeprav je stokrat lahko legalno.
Počasi postajam skeptičen do »demokratičnih« pridobitev. Vem, da je v družbi in državi treba marsikaj storiti skupaj, solidarno in demokratično. A vendarle so dokazano in v praksi potrjeno neverodostojni politiki tisti, ki to skepso povečujejo. Žal. Pa tega ne bi bilo treba. Bojim se, da virus oblastiželjnosti, arogance, prepotentnosti, lažnivosti in večvrednosti ne postane trajna oblika v naši državi in da ne mutira tako, da bo usodno za nas državljane.
Za konec pa malo poguma in vedrine, a ne na račun »naših« politikov, temveč strokovnjakov, ki se trudijo obvladovati vse splošne in konkretne situacije, ki so drugačne od opisanih v knjigah ali pa celo nikjer. Hvala in odgovorno vsi skupaj naprej. Vsak osebno, ne egoistično, temveč timsko bomo zmogli. Brez tistih, ki dobičkarsko skrbijo le zase in za svoj žep. Želim si, sicer brez zlobe, da bi kakšnega od teh le »malo« po prstih.
Miloš Šonc, Grosuplje
