Ob sotočju Reke, Črnega in Kostrevniškega potoka, v tipični družinski hiši iz 70. let prejšnjega stoletja, bivajo tri generacije. Prva jo je pred 45 leti zgradila, druga pa je pred leti investirala v njeno celovito energetsko in zunanjo prenovo. S toplotnim ovojem stavbe so povečali energijsko učinkovitost in zmanjšali obratovalne stroške, z balkoni in lesenimi nadstreški pa povečali bivalno udobje.

Različna časovna obdobja so prinesla različne stile.

Lesena veranda izvedena kot samostojen element.

Stopniščni dostop do nadstropja je zaščiten z nadstreškom pred vhodom in predelno steno, ki nosi funkcijo ograje. Ustavlja severne padavine in z zakritjem stopniščne konstrukcije olepšuje hišni prag. Montažni nadstrešek je točkovno vpet v hišo, tako da je vpliv toplotnih mostov zanemarljiv. Privlačen dostop do glavne verande dopolnjujejo cvetlične gredice in majhen ribnik.

Prostor pod nadstreškom varuje in zbližuje.

Način bivanja in aktivnosti so se z leti spremenili, zato so se prebivalci želeli bolj povezati z vrtom. Topla greda in gredice omogočajo svežo zelenjavo vedno pri roki, sadovnjak ponuja sprostitev z razgledom, vrtni kamin pa spodbuja pripravo okusnih jedi z žara. Osrednji kotiček, ki povezuje vse zunanje aktivnosti, je terasa pod nadstreškom. Steklena odprtina v stropu prepušča svetlobo v kletne prostore, zidana klopca z lesenim sedalom pa ponuja dodatna sedišča pri razširjenem družinskem pikniku. Elementi ograj in nadstreška v barvi bele kave se zlijejo s pastelnima odtenkoma fasade. Kontrastnost ustvarjajo kletna etaža z obloženim kvarcitom, stavbno pohištvo v temno rjavi in cvetlična korita.

Tekst: Špela Pavlič Kos, Jože Kos, fotografije: Mizarstvo Kos