Po prvih neuradnih izidih je Plenković dobil 82 odstotkov glasov, njegov protikandidat Miro Kovač pa 18 odstotkov. Gre za zelo pomembne volitve, saj je bilo od njih odvisno, kdo bo vodil HDZ na parlamentarnih volitvah jeseni, kakšen bo njen uspeh na teh volitvah in kakšna bo usmeritev stranke v naslednjih letih.
Če bi zmagal 51-letni Kovač, se bi HDZ usmerila bolj v desno, saj je postavljal pod vprašaj vladno koalicijo s sredinsko stranko HNS, zlasti ostro je zavračal možnost velike koalicije s socialdemokrati, za Srbijo pa je kot pogoj za pogajanja o članstvu v EU zahteval popravo vseh krivic iz vojne 1991–1995.
Volilno pravico je imelo 210.384 članov te hrvaške vladajoče stranke, volitev se jih je ob epidemiji koronavirusa udeležila polovica. Glasovali so na 566 voliščih na Hrvaškem in 19 v tujini. Povsod naj bi bila razkužilna sredstva, vsak naj bi imel svoje pisalo, dostop do članov volilnih odborov je bil omejen, na volišču pa je bilo naenkrat lahko samo 15 ljudi. V tednu pred volitvami je Plenković, drugače kot Kovač, odpovedal najavljene shode.
Plenković je podcenjeval svojega tekmeca
Plenković pa se je iz drugih razlogov izogibal televizijskemu soočenju s Kovačem. Predstavniki obeh struj v HDZ so si v zadnjem tednu po medijih izmenjali veliko ostrih besed. Nekateri menijo, da je na ta način ogroženo sodelovanje obeh struj HDZ, liberalnopragmatične in nacionalistično desničarske. Slišati je bilo celo, da bodo Kovač in nekateri njegovi sodelavci, če bo zamerljivi Plenković zmagal, izključeni iz stranke, kar bi se sicer lahko zgodilo šele po parlamentarnih volitvah.
Za Plenkovića, ki kot pravnik glede retoričnih sposobnosti prekaša zgodovinarja Kovača, se je na začetku volilne kampanje zdelo, da je zanj zmaga nekaj samoumevnega in da ga bodo člani HDZ mimogrede potrdili kot voditelja stranke. Premier v svojem izzivalcu ne samo, da ni videl grožnje svoji oblasti v stranki in državi, ampak mu je kot domnevno šibkemu nasprotniku dajal tudi prijateljske nasvete, kako bi se lahko bolje izkazal pred člani stranke. Vendar se zdi, da je Kovača podcenjeval.
Kovač, ki je kot zgodovinar po študiju na pariški Sorboni doktoriral z disertacijo o vlogi Francije pri nastanku Kraljevine SHS (Jugoslavije), je poskušal izkoristi očitke strankarskih desničarjev, da je Plenković HDZ potisnil bolj na levo, da se je odtujil od članstva, da vlada kot avtokrat, da je s strankinih in državnih položajev odstavljal tiste, ki niso bili ubogljivi, in na njih postavljal svoje ljudi, da je s stranko Most, ki naj bi bila ideološko blizu HDZ, prekinil sodelovanje v vladi in se povezal z liberalno sredinsko HNS in predstavniki srbske manjšine.
Kovač obljubljal velike spremembe
Kovač je tako obljubljal velike spremembe v stranki in pred volitvami izjavljal, da Plenkoviću ne bosta pomagala ne koronavirus ne migrantska kriza. Še v soboto se je Kovač na novinarski konferenci prikazoval kot rešitelj HDZ: »Jutri bodo člani stranke odločali o tem, v katero smer se bo naprej razvijala naša stranka. Ali bo nadaljevala s politiko, ki gre od neuspeha k neuspehu, iz poraza v poraz, ali pa bo članstvo dalo zaupanje tistim, ki ponujajo preobrat.« HDZ je v resnici dobila izjemno malo glasov na evropskih volitvah lani maja, letos pa je izgubila predsedniške volitve.
Kovač je tako v petek v zloglasni oddaji Bujica, ki je znana po zagovarjanju ustaštva in ki jo gleda veliko članov HDZ, dejal: »Da bi preprečil še tretji poraz HDZ na volitvah, ki bi bil z dosedanjo strankino politiko neizogiben, sem se odločil, da se bom žrtvoval in da bom kandidiral (za voditelja HDZ)«. Kovač meni, da bi moral Plenković za ta dva poraza prevzeti odgovornost tudi zato, ker se obnaša, kot da bi bil on vsa stranka, in ne upošteva stališč članov.
