Vsebina posnetka policijskega prisluškovanja v preiskavi nekega umora je sprožila pravcati politični in pravosodni cunami proti desničarskemu predsedniku Kolumbije Ivanu Duqueju in konservativnemu senatorju Alvaru Uribeju, ki vodi stranko Demokratični center, tej pripada tudi Duque.

Začelo se je pred nekaj dnevi z objavo novinarske raziskave, ki je razkrila prepis policijskega prisluškovanja telefonskemu pogovoru med Josejem G. Hernandezom, znanim kot »Nje-nje«, in tesno sodelavko Uribeja v senatu, Mario C. Daza. V pogovoru, ki je potekal dva tedna pred junijskimi predsedniškimi volitvami leta 2018, je Hernandez ponudil stranki denar za kupovanje glasov v nekaterih volilnih okrajih, ki bi pripomogli k izvolitvi Duqueja, kar je samo po sebi kaznivo dejanje.

A tu se zadeva ne konča. Preiskava je potrdila to, kar so vsi že leta sumili, in sicer da je bil Hernandez, ki se je formalno ukvarjal z živinorejo, dejansko prekupčevalec s kokainom. Potem pa ga je maja lani zadela smrt med obiskom v brazilskem mestu Uberaba. Takrat je senator Uribe zapisal, da mu je »uboj Joseja Guillerma Hernadeza, ki se je udeležil živinorejskega sejma v Braziliji, zadal veliko bolečino«. Preiskava je kasneje pokazala, da je bil ubit v obračunu med tihotapskimi karteli. Novinarji pa so prišli na sled, da je »Nje-nje« sodeloval z enim glavnih kolumbijskih mamilarskih kartelov, ki ga vodi Marquitos Figueroa. Omenjeni policijski telefonski posnetek je nastal – tako kot številni drugi, ki te dni curljajo v javnost – med policijsko preiskavo umora nekega kmeta, ki se je zgodil leta 2011 v pokrajini Cesar na meji z Venezuelo, domnevno po naročilu Hernandeza.

Kolumbijsko tožilstvo ni ukrepalo

Zdaj, ko je ta zadeva prišla na dan, se predsednik Duque in senator Uribe sprenevedata, da o tem nista ničesar vedela, in poskušata prepričati javnost, da Hernandeza niti nista dobro poznala. Njune izjave postavljajo na laž številni posnetki, ki krožijo po spletu, in razkritja v kolumbijskih medijih, ki kažejo, da sta vrsto let z njim vzdrževala tesne prijateljske stike. Hernandez je tudi aktivno sodeloval in finančno prispeval k predsedniški volilni kampanji leta 2018.

A Duque se brani: »Nikoli nisem gospoda Hernandeza prosil za nobeno pomoč za mojo (volilno) kampanjo niti ni bilo nobenih denarnih prispevkov z njegove strani.« Zatrjuje, da ni vedel za policijsko preiskavo proti Hernandezu zaradi umora. Da so tesni stiki med trojico obstajali, govori poleg mnogih drugih dokazov tudi to, da je bil Hernandez med povabljenci inavguracije ob Duquejevem nastopu predsedniškega mandata in da je večkrat potoval z vojaškimi transportnimi letali skupaj z visokimi časniki. Kolumbijska vojska tega ne zanika in zagotavlja, da ji ni bila znana njegova nezakonita dejavnost tihotapljenja droge.

Toda novinarska preiskava razkriva, da je bilo kolumbijsko tožilstvo, ki je odredilo telefonsko prisluškovanje, že leta 2018 seznanjeno z vsebino omenjenega posnetka, a ni ukrepalo kljub opozorilom preiskovalnega urada za kriminaliteto in Interpola (DJIN), da obstaja resen sum o kupovanju volilnih glasov. Ob tem novinarji izpostavljajo tudi tesno prijateljstvo med predsednikom Duquejem in vodjem tožilstva Franciscom Barboso. Po izbruhu afere je Barbosa zaprosil vrhovno sodišče, naj čim prej izvede potrebne preiskave v tej zadevi. A po navedbah medijev je prijava, ki jo je podal tožilec, nepopolna in vsebuje neresnice z namenom, da bi bila zavržena kot brezpredmetna. Mediji nadaljujejo z objavljanjem novih podatkov o aferi, ki so jo krstili kot virus »Nje-nje«, in s tem vse bolj bremenijo kolumbijskega predsednika Duqueja in senatorja Uribeja.