Matej Tonin, predsednik krščanskodemokratske stranke Nova Slovenija in kandidat za obrambnega ministra, je 10. marca 2020 na odboru za obrambo državnega zbora RS med predstavitvijo svojega programa z žarečim obrazom vaškega preroka izjavil: »Če je več sto pripadnikov Štajerske varde pripravljenih patruljirati ob južni slovenski meji, ne vidim nobenega razloga, da jih ne bi vključili v Slovensko vojsko.« Prihodnji minister za obrambo je torej predlagal, da bi huligane, ki so z orožjem nastopili zoper ustavni red Republike Slovenije, preoblekli v uniforme uradne Slovenske vojske ter jim omogočili, da bi svoj perverzni užitek preganjanja beguncev, tudi nemočnih otrok in žena, odslej uresničevali ne le zakonito, temveč bi za svoj sadistični rasizem bili celo plačani. Ker prihodnji minister ni bil najbolj jasen, ga javno sprašujem: bi bili vardisti v rednem delovnem razmerju? Ali pa bi opravljali to krvavo raboto le honorarno, v prostem času pa ustrahovali intelektualce? Morda bi pa za opravljanje dejavnosti krotenja intelektualcev odprli s. p.?
Kot državljan menim, da je s svojim diletantskim blebetanjem predsednik stranke Nova Slovenija Tonin dokazal, da je povsem nesposoben za opravljanje tako zahtevne in odgovorne funkcije, kot je položaj ministra za obrambo RS, še posebej v današnjih, skrajno zapletenih mednarodnih razmerah.
Še večjo mero patološkega nagona po kontroli in zloveščih diktatorskih naklepov izkazuje Aleš Hojs, ki naj bi vodil ministrstvo za notranje zadeve. Njegov načrt uporabe vojske za naloge, ki jih v demokratični državi opravlja policija, je simptomatična napoved uvedbe izrednih razmer, politične strahovlade. Kako se je že nekoč temu reklo: enoumje? Kaj že pomenijo kratice strankarskega imena SDS? Satelitska država Slovenija?
Značilna je tudi cinična zloraba pandemije koronavirusa za demoniziranje beguncev, odpravljanje ustavno zagotovljenih svoboščin in vsiljevanje politične ter policijske kontrole.
Državni zbor je s svojimi neskončnimi igricami interesov zapravil možnost sprejema učinkovitega zakona, ki bi kriminaliziral paravojaške formacije.
V nasprotju s svojimi predhodniki sedanji predsednik RS nikoli nikogar ne pomilosti, čutil pa je nezadržno potrebo, da v zaporu obišče firerčka Šiška ter da ob Prešernovem dnevu, državnem prazniku kulture, odpre vrata predsedniške palače v uniforme našemljenim pretepačem. Skrb zbujajoče je, da nihče ni preprečil smešnega, a za demokracijo nevarnega »vojaškega postroja« šemaste Štajerske varde pred vhodom v predsedstvo, simbolni kraj demokratične ureditve Republike Slovenije. Svojo infantilno fascinacijo z uniformami je predsednik Pahor klavrno demonstriral že na proslavi stoletnice Univerze v Ljubljani.
Popolnoma jasno je, da bo ta maneken »čistih rok« in mnogih preoblek mirno in samozadovoljno dokončal svoj drugi, twitteraški predsedniški mandat ter »dolgi pohod« skozi institucije in diametralno nasprotne politične jarke, od reformiranih komunistov do na novo formiranih fašistov. Kot državljan pa menim, da bi Borut Pahor moral odstopiti s položaja predsednika RS, saj je spričo bolestne kombinacije narcisizma in strahopetnosti povsem izgubil stik s stvarnostjo zgodovinskega trenutka, tako da njegove prazne in porazne geste škodijo ustavno določenemu demokratičnemu družbenemu redu Republike Slovenije in ugledu naše države v svetu.
Pred našimi očmi se dogaja kolaps pravne države v satelitsko banana republiko.
Očitno je, da je slovenski politični razred zaradi svojih pritlehnih interesov izdal občečloveške vrednote, demokratični kodeks in ljubezen do domovine, zato sodi na smetišče zgodovine.
Sodržavljanke in sodržavljani, mi pa vemo, kaj nam je storiti.
Boris A. Novak, pisatelj, Ljubljana
