Simoniti je, kot je spomnil uvodoma, že bil minister za kulturo v letih 2004-2008. Po njegovi oceni je bilo v tem obdobju storjenega marsikaj, kar je v veljavi še danes. Pri tem je omenil sprejetje zakonov o RTV Slovenija, o medijih in o arhivih, na področju investicij pa obnove ljubljanske Opere, Moderne galerije, Slovenske kinoteke, bolnice Franje in mariborskega gledališča. Omenil je tudi predsedovanje Evropski uniji in sprejem oziroma podaljšanje nacionalnega programa za kulturo (NPK), ki ga zdaj že nekaj let ni.
Pripravi in sprejemu novega NPK je napovedal prvo pozornost, v njem pa po njegovih besedah verjetno ne bo kulturne dediščine, ker je odhajajoča vlada decembra lani sprejela posebno strategijo, čeprav ne bo povsem izpadla. Pozornost namerava posvetiti tudi drugačnim modelom financiranja kulture, saj se je slovenska kulturna politika po njegovem mnenju doslej preveč opirala le na državni in deloma občinski proračun.
Razširitev možnosti vlaganja v kulturno ponudbo
Simoniti je prepričan, da sta nezadostno razvita modela financiranja na podlagi zasebnih vlaganj in lastnih prihodkov zavodov in drugih kulturnih producentov, čeprav obstajajo izjeme. Kot uspešen primer je navedel prenos upravljanja Blejskega gradu z države na občino, ki iz prihodkov turističnega obiska in drugih storitev financira ne le obnovo gradu in muzejske zbirke na gradu, ampak tudi obnovo druge dediščine na Bledu.
Kot je povedal, želi proučiti, kako v Slovenijo vnesti primere dobrih praks in na ta način razširiti možnost vlaganj v kulturno ponudbo. Pri tem bi bilo po njegovih besedah treba pripraviti zakonsko podlago za uvedbo davčnih olajšav za donatorje, sponzorje in investitorje.
Njegova želja je tudi ponovno vzpostaviti investicijska vlaganja iz evropskih sredstev. To bi poleg t.i. zakona o kulturnem evru, ki bo začel veljati prihodnje leto, zagnalo nov krog investicij v kulturi.
»To leto bomo izkoristili za pripravo projektne dokumentacije, ki bo omogočila tako črpanje sredstev iz kulturnega evra, in če uspemo dopolniti načrtovanje kohezijskih sredstev za novo finančno perspektivo 2021-2027, tudi iz tega vira,« je povedal Simoniti. Na ta način bi lahko prenovili ljubljansko Dramo, sicer pa je seznam investicijskih potreb v kulturi po njegovih besedah dolg, obenem nastajajo nove potrebe.
Položaj kulture se v prihodnosti ne sme poslabšati
Simoniti je omenil tudi samozaposlene v kulturi, ki so glede na analizo v slabem materialnem in socialnem položaju, pri čemer namerava nadaljevati že začeti dialog na ministrstvu, ki bi privedel do celostne rešitve njihovega statusa in morebiti do posebnega zakona. Po njegovih besedah bodo predlagali ustanovitev zadrug ali nek pilotni model.
Na zakonodajnem področju je omenil tudi potrebo po spremembi zakona o medijih.
Kandidat za ministra je prepričan, da se položaj kulture v prihodnosti ne sme poslabšati in nobena dejavnost, ki jo podpira področno ministrstvo, ne sme nazadovati. Po njegovih napovedih si bo koalicija prizadevala, da ob rebalansu proračuna kulturi zagotovi najmanj okoli dva odstotka sredstev, kar bo omogočilo »uravnoteženo podpiranje množične in elitne, ljubiteljske in profesionalne, tradicionalne in avantgardne kulturne ustvarjalnosti.«
