Pričujoč odgovor krovne športne organizacije v Sloveniji gre I. Čuku in njegovi trditvi, saj je 15. februarja 2020 v Objektivu med drugim navedel: »Prav tako ga ne zanima (T. Pavlina), da ga je komunistična oblast odrivala in ignorirala (Leona Štuklja), vse dokler ga dejansko ni iz anonimnosti potegnil predsednik MOK Juan Antonio Samaranch.« Ne vem, kaj je takrat počela komunistična oblast, a da ga je iz anonimnosti potegnil Samaranch? To ni res in na tem področju diskreditira Olimpijski komite Slovenije oziroma vse tiste, ki so se do gospoda Štuklja obnašali korektno, vljudno, civilizacijsko. Naj navedem le nekaj dejstev, ki kažejo na drugačno resnico.
Gospod Leon Štukelj je bil namreč eden od dveh ustanoviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije (15. oktobra 1991). Takratno vodstvo Olimpijskega komiteja Slovenije je uradno povabilo gospoda Leona Štuklja na prve olimpijske igre v Barceloni, na katerih je sodelovala samostojna Slovenija. Od tam tista znamenita fotografija treh gimnastov na stolih, treh generacij: Lojze Kolman, Leon Štukelj in Miroslav Cerar (1992).
Dve leti kasneje se je zgodila otvoritev razstave Slovenski olimpizem. V družbi slovenskih olimpijskih starost se je dogodka udeležil tudi gospod Leon Štukelj (1994), eden od avtorjev razstave je bil Tomaž Pavlin.
Juan Antonio Samaranch je prvič uradno obiskal Slovenijo na povabilo Olimpijskega komiteja Slovenije konec avgusta 1993. Takrat je tudi ponovno srečal gospoda Leona Štuklja, ki mu je na univerzijadi v Zagrebu leta 1987 podelil najvišje priznanje MOK-a L'Ordre Olympique.
Olimpijski pozdrav!
BRANE DMITROVIČ, Olimpijski komite Slovenije