Kot je povedal župan Darko Ratajc, so sklep pristojnega ministrstva o dodeljenih sredstvih prejeli, zato v kratkem pričakujejo tudi pogodbo. V sklopu projekta bodo poskrbeli za obnovo in stabilizacijo cerkve, ki je v zelo slabem stanju, na kar so državo, saj je kartuzija spomenik državnega pomena, že dolgo opozarjali.

Prve sestanke s predstavniki ministrstva so opravili v začetku januarja, v tem času so pridobili soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine, imenovali gradbeni odbor in pripravili potrebne popise za izvedbo del v prvi fazi.

»Na tej osnovi smo ta teden že objavili tudi razpis za izvajalca gradbenih del. Rok za ponudbe se izteče 23. marca in računamo, da bi s prvimi deli lahko začeli ob koncu aprila ali v začetku maja,« je dodal.

Historični pristop obnove

Najprej se bodo lotili gradbenih del za statično sanacijo objekta, nato pa bodo cerkev pokrili. Kot je dejal Ratajc, se je stroka opredelila za historični pristop obnove, zato bo objekt pokrit s škriljem, tako kot je nekoč že bil. Ob tem so naredili še zelo podroben načrt restavratorskih del, ki jih bodo v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi opravili v prihodnosti.

V naslednji fazi se bodo lotili priprave načrta za ostrešje in pridobivanje gradbenega dovoljenja. »Mislim, da nam bo kljub kratkemu razpoložljivemu času, saj smo si prizadevali za razdelitev sredstev v nekoliko daljšem časovnem obdobju, uspelo. Veliko smo namreč že naredili, zato se bomo potrudili, da bomo ta denar koristno uporabili,« je dejal župan občine Slovenske Konjice.

Gradbeni odbor bo vodil Bojan Podkrajšek, sicer poslanec SDS, čigar stranka zdaj prevzema vodenje vlade, tako da obljubljena sredstva ne bi smela biti ogrožena. »Čeprav je vse mogoče, verjamemo, da je temu tako. Sklep imamo, zagotovo pa ne bomo šli v podpis pogodbe z izvajalcem, dokler ne bomo imeli podpisane tudi pogodbe z ministrstvom,« pravi Ratajc, ki od nove vlade pričakuje, da čim prej opravi vse potrebno.

Z dveletnim projektom še ne bo konec del

Za zdaj so se dogovorili, da kljub deloma ograjenemu območju zaradi obnove, ostali del kartuzije v času del pustijo odprt za javnost.

Po Ratajčevih besedah z dveletnim projektom še ne bo konec del, saj želijo dinamiko obnove objekta obdržati vsaj pet let, v tem času pa bi lahko prišli do končne oblike. Še vedno jih čakajo tudi arheološke raziskave. »Kartuzijo si želimo obnavljati naprej in se lotiti tudi vsebinske prenove,« je dejal Ratajc in poudaril, da je cerkev potrebna takojšnje obnove, zato bi bila grozovita škoda, če projekta ne bi izpeljali.

Že zdaj potekajo nekatera dela tudi na ostalih objektih. Po besedah Renate Klančnik, direktorice občinskega Centra za kulturne prireditve, ki upravlja z Žičko kartuzijo, so lani v zgornjem gospodarskem poslopju začeli dveletni projekt, v sklopu katerega obnavljajo fasado, vgrajujejo stavbo pohištvo, urejajo kletne prostore, medtem ko je bila streha obnovljena že pred tem. Za to je država prispevala polovico od 150.000 evrov, z deli pa bodo zaključili maja.

Žičko kartuzijo po njenih besedah letno obišče okoli 30.000 ljudi, v kar so všteti tudi tisti, ki pridejo samo na krajši obisk ali na različne prireditve in ne plačajo vstopnine za ogled zbirk.