Sodeč po včerajšnjem telefonskem pogovoru ruskega in turškega predsednika se napetost v sirski provinci Idlib opazno znižuje. Podrobnosti premirja med tamkajšnjima sprtima stranema, ki na nasprotna bregova postavljata tudi Ankaro in Moskvo, naj bi bile že skoraj v celoti dorečene. V kolikšni meri bosta Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdogan pogasila sirsko državljansko vojno, ki je izbruhnila pred skoraj natanko devetimi leti, ostaja nejasno, podobno nejasna pa je usoda več sto tisoč beguncev, ki so se iz Idliba napotili proti turški meji in zmrzujejo v nepričakovanih zimskih razmerah, ter vseh tistih, ki jih je Turčija s svojega ozemlja napotila proti Evropi.
Ankara, ki je zaradi nečloveškega romanja nesrečnikov čez razburkano morje znova zaprla morsko pot proti Grčiji, je tudi včeraj puščala odprto kopensko pot in nadaljevala obtožbe, da Grčija z nasiljem odvrača vse, ki želijo poiskati zatočišče v državah Evropske unije. Erdogan je na srečanju s poslanci svoje Stranke za pravičnost in razvoj že v torek obtožil Grčijo skrajno nehumanega ravnanja z begunci. »Nobene razlike ni med tem, kar so delali nacisti, in tem, kar vidimo na meji z Grčijo,« je dejal. V podkrepitev svojih trditev je kazal posnetke policijskega pretepanja migrantov, odvzemanja njihovih osebnih predmetov in tudi oblačil pred vračanjem na turško stran ter celo streljanja proti beguncem, ki jih je policija odvračala s solzivcem.
Da Turčija begunce obravnava kot drobiž v barantanju z Brusljem, je še bolj jasno iz Erdoganovih groženj, da bo odprl tudi vse sredozemske poti v Evropo, ko se bo vreme otoplilo, če ne bo Unija izpolnila obljub iz leta 2016 sklenjenega »begunskega sporazuma«, vključno z ukinitvijo vizumov za turške državljane, pospešitvijo pogajanja o turškem članstvu v EU in prenovi sporazuma o carinski uniji.
Plačilo za prostovoljno vrnitev
Turški predsednik je načelni odgovor Evropske unije že dobil med ponedeljkovim obiskom Bruslja, in sicer, da z izsiljevalsko politiko ne bo dosegel ničesar. Za umiritev kriznih razmer v Grčiji in na njeni meji s Turčijo je evropska komisija včeraj po navedbah komisarke za notranje zadeve Ylve Johansson sprejela dva ukrepa. Prvi zadeva države članice, ki naj izkažejo pripravljenost za sprejem otrok iz prenatrpanih begunskih taborov v Grčiji. Sedem držav je že potrdilo, da bodo skupaj sprejele 1600 otrok. Drugi ukrep je ta, da komisija v dogovoru z Grčijo in mednarodno organizacijo za begunce pri Združenih narodih ponuja beguncem, ki bi se bili pripravljeni vrniti v domovino s prenatrpanih grških otokov, po 2000 evrov za reintegracijo. Ta »natečaj« prostovoljne vrnitve naj bi trajal mesec dni, po oceni Johanssonove bi ga lahko izkoristilo okoli 5000 beguncev. Ponudba velja le za tiste, ki so na otoke prišli pred 1. januarjem letos.
Grčija je od turškega odprtja mej po lastnih podatkih blokirala prihod okoli 45.000 beguncem oziroma migrantom. Več sto, ki se jim je uspelo prebiti na grško stran, je aretirala in vrnila v Turčijo. Že s 1. marcem je za mesec dni suspendirala vsakršne prošnje za azil in sprožila obsodbe zagovornikov človekovih pravic zaradi kršenja mednarodnega prava. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen Grčijo opisuje kot ščit Evrope, New York Times pa navaja, da Grčija ob meji s Turčijo vzdržuje tako imenovano črno območje, kamor namešča migrante in jim odrek vse pravice. Atene so to že odločno zavrnile.
