Medgeneracijsko vodenje prinaša veliko koristi, kot so izmenjava izkušenj in spoznanj, učenje, pomoč, ohranjanje in širjenje socialne mreže, poudarjajo na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu. V Celju so nedavno organizirali konferenco v okviru programa Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI), ki ga izvaja sklad. Dr. Jana Goriup je dejala, da potrebo po telesni, duševni, socialni in delovni aktivnosti starejši zaposleni v veliki meri udejanjajo ravno na delovnem mestu. »Zadovoljitev teh potreb je srž koncepta aktivnega staranja.« Ovira pri tem so negativni, stereotipni pogledi na starejše zaposlene, ki se odražajo v omejenem dostopu starejših do potrebnih informacij, z negativnim odnosom do njihovih storitev, v neprimerni komunikaciji, izključenosti pri preizkušanju novih in inovativnih načinov dela ter v odsotnosti celovitega izobraževanja. Medgeneracijsko sodelovanje temelji na medgeneracijskem učenju, je še dejala in dodala: »Toliko bogastev lahko pripadniki različnih generacij posredujemo drug drugemu. Če le hočemo, znamo in zmoremo.«
Proč s stereotipi: medgeneracijske sinergije
Konference se je udeležil dr. Matt Flynn, profesor za upravljanje človeških virov na Univerzi v Hullu in direktor Centra za raziskave starejše delovne sile ter vodja projekta ASPIRE. Poudaril je, da imajo podjetja podobne težave pri upravljanju starostnega profila podjetja. Srečujejo se z iskanjem zaposlenih s pravim znanjem, prilagoditvijo dela v skladu s pričakovanji tako mlajših kot starejših, motiviranostjo zaposlenih, zagotavljanjem možnosti mlajšim za napredovanje in karierni razvoj, s pomanjkljivimi ali neobstoječimi mehanizmi za prenos znanja znotraj podjetja in podobno. »Če delodajalci ne bodo razvili učinkovitejših strategij za delo starejših zaposlenih, se bodo prej ali slej znašli v situaciji, ko jim bo primanjkovalo delovne sile.« Da bi se temu izognili, je pri upravljanju starejših zaposlenih pomembno vzpostaviti ravnovesje med trajnostjo in produktivnostjo, ne da bi pri tem kratkoročni cilji podrli to ravnovesje.
Dobre prakse navdih
Kako nekatera podjetja že uspešno izvajajo medgeneracijsko sodelovanje tudi v praksi, sta na konferenci razkrili Sara Košič, specialistka za kadre in kadrovske projekte, ki je opisala prakso v podjetju Odelo Slovenija, ter Viktorija Drolec. Ta je orisala projekt Babi servis, ki poteka v okviru zavoda Medgeneracijsko središče Komenda. Babi servis povezuje generacije tako, da poveže babice oziroma mlajše upokojenke in družine, ki iščejo varstvo otrok. Varstvo, ki ga ponujajo, je za družine brezplačno.
