V situacijah, kot jih prinašajo epidemije, se lahko gibljemo med dvema skrajnostma: med popolno zamrznitvijo vsakdanjega življenja na prvi in med popolnim ignoriranjem kakršnih koli ukrepov na drugi skrajni točki. Na prvi točki se vse ustavi: zapremo meje, šole, trgovine, podjetja, lokale itd., postanemo dežela duhov. Vsi se izoliramo v svojih brlogih, si nakopičimo hrano za preživetje in čakamo, kdaj bo nevarnost minila. Na drugi skrajni točki pa dopustimo, da se epidemija in njene posledice brez nadzora širijo. Modra vlada bo znala pretehtati, kje se je najbolje na tej »daljici« ustaviti in tako izbrati optimalne rešitve. Za ljudi in za državo.
Bolj ko smo z boleznijo, njeno preventivo in z zdravljenjem seznanjeni ter bolj ko izvajamo vse potrebne postopke, manj je zmede, strahu, panike in nerazumnega vedenja. Odgovorni tudi veliko prispevajo z umirjenimi nastopi in jasnimi navodili. Dovolj nemira še vedno vnaša virus, ker ostaja v nekaterih pogledih neznanka. Sprašujem, ali nas lahko pomirja in tolaži dejstvo, da v pripravljenosti menda ne odstopamo od drugih evropskih držav.
Šarčeva vlada in njeni strokovnjaki so poskušali svoje ukrepe prilagajati razmeram, ki so jih ves čas spremljali. Nanje pa so letele kritike z različnih strani, prav tako ves čas. Zaradi negotovosti in bojazni, ki so jo doživljali zdravniki, je zdravniška zbornica širila negotovost še med prebivalstvo. Čeprav smo imeli srečo, da je virus še nekaj časa počakal, preden je potrkal pri nas, je Janša zlonamerno izjavljal: »Manj ljudi testiraš, manjša je možnost, da odkriješ okužbo.« To pomeni: saj že imamo okužene, samo odkrili jih nismo, ker smo premalo testirali. Njegovi toni (in toni SDS) se ob prevzemu vlade počasi umirjajo. Upa, da bomo stopili skupaj proti »zunanjemu« sovražniku. Verjamem, da bo nova opozicija bolj konstruktivna.
Sedanjo situacijo na žalost spremljata stigmatiziranje in šikaniranje okuženih. V ozadju tega tiči strah in skrb ljudi zase. Najbolj so na udaru okuženi zdravniki. Problem ni samo v tem, da zdravniki, ki jih v takih razmerah še bolj potrebujemo, zbolijo in so odsotni, ampak v njihovih številnih stikih, ki jih lahko okužijo: drugo zdravstveno osebje in zlasti bolnike, še posebno stare, z oslabljenim imunskim sistemom. S tem ne želim moralizirati, kazati s prstom nanje, zbijati zaupanje. Želim samo reči, da se mora vsak od nas zavedati posledic in ravnati odgovorno do drugih in do sebe, pa velikokrat ne ravnamo tako, v prometu, pri odnosu do narave, v politiki, šolstvu in izobraževanju itd.
Sedanjo situacijo pa še bolj izrablja bodoča koalicija. Najprej so brez dogovora razširili državnozborske komisije s svojimi poslanci tako, da potrditev kandidatov za ministre ni bila vprašljiva. Kar pomeni, da sploh ni pomembno, kdo postane minister, tudi če na primer obstaja konflikt interesov, kot je pri Alešu Hojsu. Potem so hoteli razprave omejiti, ker zanje ni časa. Najbolje bi bilo, da bi zaradi izrednih razmer zaslišanja kar preskočili: »Zunanji sovražnik, korona, napada. Hitro se moramo lotiti reševanja Slovenije pred covid-19 in pred nesposobno Šarčevo vlado.« Demokracija »na višku«. Zaverovanost vase in nepotrebno »kamenjanje« tudi.
Število obolelih po pričakovanjih narašča, a upam, da nam bo že višja temperatura pomagala pri borbi z virusom. Bolj me skrbi, kaj nam bo povzročila nova vlada s svojo številno patologijo, na vreme pa ne moremo prav nič računati.
Polona Jamnik, Bled