Razmere na grško-turški meji so še naprej zaostrene, potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan več tisoč migrantom in beguncem odprl mejo v Evropo.
Grčija se s povečanim pritiskom migrantov sooča tako na kopenski meji kot na egejskih otokih. V zadnjih dneh s kopenske meje poročajo o spopadih med migranti, ki se skušajo prebiti čez mejo, in grškimi policisti, ki so večkrat posredovali tudi s solzivcem in vodnim topom, da so jih potisnili nazaj na turško stran.
Odprtje meja je v Evropi sprožilo bojazen, da se bo ponovila begunska kriza iz leta 2015. V EU se vrstijo očitki Erdoganu, da migrante izkorišča za izsiljevanje, da bi zagotovil finančno in politično podporo EU pri uveljavljanju svojih interesov v Siriji in širši regiji. Grčija je na drugi strani deležna kritik zaradi suspenza obravnave prošenj za azil.
Grčija zaprosila za pomoč
Grčija je za pomoč zaprosila druge članice EU, ki so ji takoj priskočile na pomoč, med njimi tudi Slovenija. Agencija Frontex pa je na podlagi grške prošnje aktivirala mehanizem za hitro posredovanje na zunanjih mejah EU - Rapid.
V skupnem naboru sil Rapid ima Frontex na voljo 1500 pripadnikov, med njimi tudi 35 slovenskih strokovnjakov za nadzor zelene meje, v dogovoru z Atenami pa je agencija na območje kopenske meje med Grčijo in Turčijo poslala sto pripadnikov. Sorazmerno so med njimi štirje slovenski policisti, ki so na območje mejnega prehoda Evros odšli z dvema patruljnima voziloma.
Kot so danes za STA pojasnili na notranjem ministrstvu, so izbrani policisti večletni člani nacionalnega nabora z večletnimi delovnimi izkušnjami tako doma kot v tujini in so že sodelovali v številnih napotitvah agencije Frontex v preteklosti.
Na območju so začeli delovati v sredo, napotitev pa naj bi se zaključila 6. maja. Možno pa je tudi podaljšanje, odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov na terenu, so še pojasnili na MNZ. Če bo do tega podaljšanja prišlo, se bodo lahko države same odločile, ali bodo napotitev podaljšale policistom, ki so že na terenu, ali pa bodo poslale nove.
