Šircelj je kot prvi cilj, za katerega se bo zavzemal na ministrskem položaju, če bo imenovan, izpostavil stabilnost in vzdržnost javnih financ. "Stanje na tem področju je ugodno," je ugotovil in dodal, da je tako za leto 2020 kot za leto 2021 predviden presežek v vseh blagajnah javnih financ. Prav tako je predvideno nadaljnje zniževanje javnega dolga in zneska plačil obresti, je bil zadovoljen. "A na javne finance je treba pogledati v luči novega koronavirusa, ki ne izbira držav," je menil. Virus je povzročil ekonomski šok tako na strani ponudbe kot povpraševanja povsod po svetu in kaže, da tako svet kot Evropo vsaj za nekaj četrtletij peha v recesijo. Koliko časa bo ta trajala, je po njegovem mnenju odvisno od tega, kako hitro bomo lahko virus omejili.

Zato bo treba narediti rebalans državnega proračuna. "Proračun mora biti razvojen, v smeri, da podjetja čim prej izidejo iz te krize in bodo lahko najhitrejša in najboljša na trgu," je o rebalansu dejal Šircelj. Napovedal ga je že zelo kmalu, do poletja.

V okviru spopada s krizo zaradi koronavirusa namerava najprej oceniti, kaj to pomeni za finančni sistem, ter takoj zagotoviti denar za nakup najnujnejše opreme, ki se uporablja za zdravje ljudi. "Likvidnega denarja je dovolj, težava je le, da smo pozni in so cene medtem zrasle," je dejal. Zagotoviti je treba tudi dodatne vire sredstev. Da bi zagotovili zadostna finančna sredstva za spopad z virusom, bi Šircelj razrahljal fiskalno pravilo. "Kot minister bom spoštoval fiskalno pravilo, a zakon določa merila za izjemne okoliščine," je dejal in menil, da epidemija novega koronavirusa zagotovo je izjemna okoliščina. Bo pa ob tem treba narediti tudi načrt, kdaj se bo povečano porabo poravnalo in iz katerih virov.

Rebalans pa bo treba pripraviti tudi zato, ker proračuna za leti 2020 in 2021 po njegovih informacijah ne vsebujeta vseh odhodkov. Ti naj bi bili načrtovani za 350 milijonov evrov prenizko; med drugim naj bi manjkalo 150 milijonov evrov za socialo ter 100 milijonov evrov za plače učiteljev. "Prva naloga bodočega ministra bo, da pogleda, ali so vse številke točne," je poudaril. Na podlagi te ocene bo nato začrtal finančno in ekonomsko politiko, ki jo bo pod njegovo taktirko vodilo finančno ministrstvo.

Na področju upravljanja državnega premoženja je spomnil na načrte iz koalicijske pogodbe o ustanovitvi pokojninsko-demografskega sklada, na katerega bi se preneslo državno premoženje z namenom zagotavljanja sredstev za izplačilo pokojnin. "Na upokojence smo nekoliko pozabili, demografija ni ugodna, prebivalstvo se stara in zato potrebujemo nove vire," je dejal. Na sklad bi prenesel vsa podjetja v državni lasti, "ne vem pa, ali se bodo vsi strinjali s tem". Glede davčne politike je dejal, da Finančna uprava RS ne more biti le represivni organ, še posebej ne takrat, ko so kazni nesorazmerne s prekrški. V določenih primerih bi moral zadoščati opomin, je menil in dodal, da je treba davčne postopke administrativno razbremeniti.

Napovedal prenovo davčne zakonodaje

Predlog sprememb pri obdavčitvi tako fizičnih kot pravnih oseb bo pripravila posebna delovna skupina in Šircelj danes o podrobnostih še ni govoril, je pa poudaril, da koalicijska pogodba znižanja davkov ne predvideva. S tem je marsikoga presenetil, saj je SDS kot opozicijska stranka v DZ večkrat prišla s takšnimi predlogi. "Seveda, kot opozicija smo na ta način delovali," je komentiral danes.

Sam sicer ocenjuje, da bi morala biti splošna davčna olajšava pri dohodnini takšna, da bi vsakemu omogočila nakup življenjskih potrebščin, to je okoli 7000 evrov. A če to storimo, je treba na drugi strani zagotoviti več denarja ali pa zmanjšati potrošnjo in narediti rebalans, je opozoril. Enako velja za vse ostale davke, medtem ko pri uravnavanju trošarin vlado omejuje evropska direktiva. Članom odbora tako konkretnih predlogov glede davčnih sprememb ni predstavil, dejal je le, da bo omenjena delovna skupina preučila veljavno ureditev, tako glede davka na dodano vrednost in dohodnine kot tudi davčnih blagajn in obdavčitve tistih, ki se dnevno vozijo na delo v tujino, kjer je težava predvsem Avstrija. "Glede davčne politike razumem razočaranje, da ukrepov, ki smo jih predlagali zadnji dve leti, ni, bomo pa še enkrat preučili," je dejal.

Med svojimi cilji na položaju ministra je navedel še izboljšanje bonitetne ocene Slovenije in povečanje izkoriščenosti evropskih sredstev.

Marka Bandellija (SAB) je razočaral. "Povedali niste nič," je dejal in ga opozoril, da bo predlog iz koalicijske pogodbe o možnosti koriščenja devet dni bolniškega dopusta brez zdravniškega potrdila letno imel močne ekonomske posledice, saj jo bodo vsi izkoristili. "To je vaša teza, jaz mislim, da je večina ljudi poštenih," mu je odgovoril Šircelj.

Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo 11 poslancev, osem jih je bilo proti.