Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Gorenjske Matej Jemec, nekateri zaposleni pri upravljalcu brniškega letališča nimajo določenega konca delovnika ali pa so o tem, kdaj bodo končali delo, obveščeni ob začetku delovnega dne. Poleg tega kljub prekoračitvi predvidenega konca delovnika ne prejemajo dodatka za nadurno delo.
Fraport Slovenija, tako v ZSSS, namreč zlorablja institut razporejanja delovnega časa, ki sicer narekuje, da delodajalec delavca obvesti, koliko ur bo delal v posameznem mesecu. Nanj se namreč sklicuje tudi ob nenačrtovanem podaljševanju delavnika, s tem pa delavce prikrajša za dodatek za nadurno delo. Ta bi jim moral pripadati vedno, ko o tem, da bodo delavnik zaključili pozneje, niso obveščeni vsaj 24 ur prej. Sindikat je skušal zaplet najprej razrešiti v socialnem dialogu z vodstvom podjetja. To je konec leta 2018 res začelo uvajati fiksen konec delavnika, a je nadaljevalo z nekaterimi drugimi kršitvami, med drugim pri nadurah. V ZSSS so se zato julija in avgusta lani obrnili na kranjsko izpostavo Inšpektorata RS za delo, kjer pa so konec oktobra lani vse sporne točke tolmačili v korist delodajalca, je pojasnil Jemec.
Kot je povedal, je inšpektorica Mojca Jaklič izdala celo mnenje, da je nedoločen konec delavnika zakonit. Fraport je zato za veliko zaposlenih znova odpravil fiksen zaključek delavnika in uvedel drsnega.
V ZSSS so se v nadaljevanju obrnili na vodstvo inšpektorata z glavnim inšpektorjem Jadrankom Grlićem na čelu, ki se je na sestanku novembra lani strinjalo, da je takšno tolmačenje, kot ga je podala Jakličeva, sporno, in obljubilo dopolnjen nadzor.
Februarja letos je bila po štirih pisnih opozorilih inšpektoratu in grožnji z mediji izdana ureditvena odločba, ki pritrjuje sindikatu, da morajo imeti delavci fiksen konec delavnika. A odločba naslavlja le eno od petih kršitev (o štirih Jakličeva še ni odločila), v ZSSS pa so jo pridobili šele na podlagi zahteve po razkritju informacij javnega značaja.
Poleg tega inšpektorat z njo daje upravjlalcu letališča 60 dni časa, da odpravi kršitev (to se sicer še ni zgodilo), globe pa ne predpisuje, kar daje delodajalcem zelo sporno sporočilo, je prepričan Jemec: "In sicer, da jim ni treba skrbeti, četudi kršijo zelo jasne delovnopravne določbe, saj bodo v najslabšem primeru dobili le poziv brez globe, da uredijo materijo." Kot je dodal, se ne morejo znebiti občutka, da je Grlić, tako kot njegova soproga, glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić, "zelo popustljiv" do velikih podjetij oziroma Fraporta. Zoper Grlićevo je bila namreč nedavno na podlagi trditev, da inšpektorjem ne dovoli nadzora nad večjimi podjetji, vložena kazenska ovadba.
Mirsad Begić, predsednik Svobodnega sindikata Slovenije, katerega člani so tudi zaposleni pri Fraportu, je bil posebej kritičen prav zato, ker se na inšpektorat za delo, "ki bi moral biti čuvaj zakonitosti v svetu dela", ne da zanesti, ter "ni na voljo ljudem in zakonu, temveč zlasti delodajalcem in prikrivanju kršitev".
Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko pa je napovedal, da se bodo zavzeli za spremembe trenutne ureditve, in sicer, da bi inšpektorat v primeru kršitev podjetju takoj odredil sankcije, da bi se rok za odpravo določenih kršitev skrajšalo s 60 na 15 dni, da bi bila prijavitelju kršitev omogočena vložitev pritožbe (zdaj jo ima le delodajalec) ter da bi se jasno opredelilo ugotavljanje odgovornosti posameznih inšpektorjev. Fraport je medtem pozval k socialnemu dialogu in pripravi podjetniške kolektivne pogodbe.
