»Pisanje spominov je zame kot dihanje in bitje srca. Je bilo moje samotno potovanje okrog sveta beg od doma? Najbrž.« S temi besedami je pesnik in pisatelj Milan Dekleva v dvojezični, slovensko-kitajski slikanici Mala Alma na veliki poti pred bralci začel oživljati eno najbolj znanih in pogumnih Slovenk Almo M. Karlin (1889–1950).
Pisateljica, poliglotka in popotnica, ki je ob izdaji mnogih knjig znana predvsem po tem, da je leta 1919 sama krenila na osemletno potovanje okoli sveta, medtem pa se preživljala s poučevanjem jezikov in pisanjem člankov za časopise, še prej sicer pozdravlja z naslovnice – v ilustratorski interpretaciji kitajsko-slovenske slikarke Huiqin Wang neustrašno jezdi kitajskega zmaja.
Iskanje lastne identitete
»Huiqin Wang, ki je slikanico zasnovala, vedno privlačijo zgodbe ljudi na poti, ki se udomačijo izven svojih domačih dežel, ljudi, ki prestopajo meje,« je na včerajšnji predstavitvi slikanice na Fakulteti za družbene vede dejala urednica pri Mladinski knjigiIrena Matko Lukan; tam je na ogled tudi nekaj originalnih ilustracij iz slikanice.
Slikarka, ki že dvajset let živi in ustvarja v Sloveniji, je navsezadnje že izdala tri slikanice o resničnih popotnikih. Vsi junaki so na tak ali drugačen način obiskali Prepovedano mesto – slovenski misijonar in znanstvenik Ferdinand Avguštin Hallerstein, njegov prijatelj, italijanski slikar Giuseppe Castiglione ter italijanski raziskovalec Marco Polo.
»Kitajski zaročenec Alme Karlin je bil morda prvi Kitajec, ki je bil kdaj v Celju. Ko sem to slišala, sem začela raziskovati še njeno življenje. Potovanje z njo je bilo zame tudi iskanje moje identitete,« je pojasnila slikarka, ki se je najprej lotila akvarelov, na katerih mlada literarna junakinja Alma – kot na lokvanjih – lovi ravnotežje na tipkah pisalnega stroja.
Prostora za napake ni
Da je ilustratorkin živahni angažma ob začetkih projektov vselej izjemen in priča, da svoj ustvarjalni proces že skorajda končuje, ko se ostali šele dramijo, je potrdil tudi likovni urednik Pavle Učakar. »Nam prinese eno ilustracijo, a doma ima že kupe ogromnih akvarelov, ki jih je praktično nemogoče skenirati, temveč jih je treba fotografirati in šele nato pripraviti za slikanico. Njeni akvareli so – zelo pogojno rečeno – kaligrafija, kjer popravkov ni. Pri oljnih slikah napake prekriješ, tu jih ne moreš, zato je vtis še toliko močnejši,« je prepričan.
»Njene ideje so eksplozija. Ko pride z njimi na uredništvo, morajo biti izpeljane že jutri ali najkasneje naslednji teden,« je dodal o njunem tridesetletnem sodelovanju, pred leti jo je namreč povabil k ilustriranju zbirke tibetanskih pravljic Pripovedke s strehe sveta. »No, še raje včeraj,« je zbrane nasmejala umetnica.
Spajanje različnih svetov
Čeprav je Huiqin Wang za nekatere svoje slikanice prispevala tudi besedilo, si je tokrat zaželela, da bi tekst prispeval Milan Dekleva, ki življenje te samosvoje popotnice dobro pozna tudi zato, ker je pred leti njeno zgodbo popisal v romanu Telo iz črk. »Ob pogledu na Huiqinine akvarele sem bil močno ganjen, vedno me je privlačilo, kako spaja svetove. V slovensko slikarstvo je vnesla fantastično imaginacijo vzhoda in jo znala vcepiti na cepič modernega zahodnega slikarstva,« je komentiral Dekleva.
Največ težav je imel s tem, da je moral osemletno popotovanje okoli sveta skrajšati, da so lahko dodali še kitajski prevod, predvsem pa, da je lahko polno dihala ilustracija. »Edina pot se mi je zdela prvoosebna pripoved v kratki Almini meditaciji, ko se vrne domov in razmišlja, kako bo o svoji poti pripovedovala mladim,« je še odvrnil. »Navsezadnje gre za to, da mladi bralci, ki Alme Karlin ne poznajo, vidijo, kakšen strup se skriva v majhnih stekleničkah in kako sta njeno krhko telo in ustvarjalna energija premagala vse.«
Mladi bodo njeni poti lahko sledili tudi s prstom – na začetku in na koncu slikanice jih namreč čaka zemljevid. Ta zasleduje njene korake od Celja in Londona prek Lime in San Francisca do Tokia in Pekinga, pa nato prek Fidžija, Agre in Massawe nazaj domov. Le kdo od nas se bo kdaj lahko pohvalil s takim dosežkom?
