Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je medtem od uveljavitve razsodbe arbitražnega sodišča - od 30. decembra 2017 - do letošnjega 20. februarja obravnaval 1965 primerov kršitev hrvaških ribičev zaradi ribolova v slovenskem morju. O vseh primerih sta bili obveščeni Hrvaška in Evropska komisija, so po dopisni seji vlade v četrtek sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Izdanih je bilo 190 plačilnih nalogov in 122 odločb brez obrazložitve ter 103 odločbe z obrazložitvijo. Na vse plačilne naloge in odločbe je odvetnik hrvaških ribičev vložil zahtevo za sodno varstvo. Odločeno je bilo v 110 primerih, v katerih je sodišče potrdilo ukrepe ribiške inšpekcije. Prav tako odvetnik hrvaških ribičev ni uspel z zahtevo za varstvo zakonitosti, saj se vrhovno sodišče ni odločilo zanjo in je s tem prav tako potrdilo ukrepe ribiške inšpekcije. Na pristojno sodišče je bilo v izterjavo podanih 40 zadev, kaže poročilo.
V poročilu so tudi zapisali, da pristojne institucije od razglasitve arbitražne razsodbe junija 2017 posodabljajo pomorske in vojaške topografske karte ter kartografske podlage.
Za implementacijo si Slovenija prizadeva tudi s predlogom Hrvaški, da bi ustanovili skupne organe za demarkacijo meje. Prvič ji je to predlagala že ob izteku šestmesečnega roka za uveljavitev arbitražne razsodbe 29. decembra 2017, marca in novembra lani pa je po diplomatski poti predlog ponovila, vendar se Hrvaška nanj doslej ni odzvala.
Meja med državama po kopnem večinoma poteka po mejah katastrskih občin
Pristojna okrajna sodišča tudi intenzivno delajo na nastavitvi in dopolnitvi zemljiške knjige, na področju prometne infrastrukture pa so se aktivno urejala vprašanja, povezana s financiranjem oz. sofinanciranjem cest do stanovanjskih objektov prebivalcev ob meji s Hrvaško. Enemu vlagatelju je bila dodeljena državna pomoč, izvajajo pa se aktivnosti v zvezi z izgradnjo nadomestnega nogometnega igrišča v naselju Kapca.
V razsodbi 29. junija 2017 je arbitražno sodišče odločilo, da meja med državama po kopnem večinoma poteka po mejah katastrskih občin. Slovenija je dobila sporno območje pri Hotizi, Hrvaška pa levi breg Dragonje. Na morju pa je veliko večino Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji.
Hrvaška, ki razsodbe ne priznava, ker da je izstopila iz procesa zaradi "kontaminacije postopka" z nedovoljenimi pogovori med slovensko agentko in arbitrom, vztraja, da meja na morju poteka po sredini zaliva. Tako ta še naprej ostaja vir ribiških incidentov. Da bi ohranila pravice in obveznosti, ki so jih imeli slovenski državljani na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del Hrvaške, pa je Slovenija v okviru implementacije razsodbe sprejela interventni zakon.
