Neverjetno, kako leta drvijo, česar se najbolje zavemo, ko se spomnimo, kaj vse se je primerilo v preteklosti. Se spominjate leta 1990? Začelo se je na ponedeljek in je bilo prepolno zanimivih in odmevnih dogodkov. V Pakistanu je prišlo do hude železniške nesreče, ki je terjala življenje več kot 200 ljudi, na letih znotraj ZDA so prepovedali kajenje, Latvija je razglasila neodvisnost, svetovni prvaki v nogometu so postali Nemci, papež Janez Pavel II. pa je obiskal Tanzanijo, Burundi, Ruando in Slonokoščeno obalo. Tudi v svetu avtomobilizma se je dogajalo veliko, med 200 predstavljenimi avtomobili je bil osrednje pozornosti deležen športnik, po čigar žilah se je pretakala japonska kri – honda NSX.
Avto je nastal kot del eksperimenta iz leta 1984, ko so se razvojniki odločili, da udejanjijo idejo, v skladu s katero so motor vgradili za voznikovim sedežem, prenos moči pa speljali na zadnji kolesi. Pri tem je tudi ostalo, saj projekta niso razvijali naprej, so pa dobili še eno idejo, in sicer da razvijejo čistokrvni športni avto, ki bo potencialne kupce navduševal z videzom in zmogljivostjo. Za pomoč so se obrnili na oblikovalski studio Pininfarina, konceptni avto sprva poimenovali HP-X, nato pa so prototip preimenovali v NS-X (new sportscar experimental). Naslovno vlogo pri razvoju sta odigrala šef oblikovalcev Masahito Nakano in prvi inženir Šigeru Uehara. Slednji je želel, da notranjost avta po 360-stopinjski preglednosti spominja na kokpit lovskega letala F-16.
V višino zgolj dober meter
Ko je beseda nanesla na zmogljivost, so imeli v mislih ferrari 328, pri čemer so želeli, da bi bil NSX bolj zanesljiv in tudi cenejši. Vanj so vgradili 3-litrski šestvaljnik z močjo 250 konjev (186 kW), ki se je vrtel vse do številke 7300. Šlo je za prvi serijski avto z monokokom iz aluminija, kar je pri teži prihranilo 200 kilogramov. Nekaj posebnega sta bila tudi zavorni sistem ABS in električno podprto krmiljenje. Pri iskanju optimalnih voznih lastnosti jim je pomagal japonski dirkač formule 1 Satoru Nakadžima, avto pa je na stezi v Suzuki testiral tudi sloviti Ayrton Senna, ki je razvojnikom predlagal tršo šasijo. »Ne vem, ali vam lahko postrežem s pravim nasvetom za izdelavo množičnega avtomobila, toda NSX mi deluje malce krhek,« je dejal Ayrton Senna.
NSX je bil prvič uradno na ogled februarja 1989 v Chicagu, odzivi pa so bili pozitivni. Sprejeli so tudi odločitev, da športni avto z višino vsega 1,17 metra v Severni Ameriki tržijo pod znamko Acura. »Redko vidimo, da je serijski avto tako zelo podoben konceptu. Oblika je drzna, zmogljivosti pa športne, tako da je avto užitek voziti. Takoj sem pozabil na ferrarije, porscheje, lamborghinije, ki so mi bili prej referenca. Še danes je to avto, ki je blizu mojemu srcu,« je dejal oblikovalec mclarna F1 Gordon Murray, ki je NSX zapeljal v svojo garažo. Običajni NSX je bil primeren tudi za vsakodnevno vožnjo, inženirji pa so se odločili, da razvijejo še ultimativno športno različico, ki so jo poimenovali type R. Bila je 120 kilogramov lažja, ni imela rezervnega kolesa, niti klime niti radia, zato pa Recarove ultralahke sedeže iz kevlarja. V reviji Car and Driver so zapisali, da gre za najbolje vodljiv avto s ceno nad 30 tisočaki. Leta 1995 so začeli tržiti različico s snemljivo trdo streho, dve leti pozneje pa so avtu povečali moč na 294 konjev (216 kW), kar je razmerje moči na težo povečalo za sedem odstotkov. Pospešek do stotice je bil spoštljivih 4,5 sekunde. Za potrebe ameriškega trga so predstavili omejeno serijo Alex Zanardi, s katero so počastili zmagi dirkača za Hondo v letih 1997 in 1998 v seriji Indy, izdelali so jih zgolj 51, avto je imel vgraviran tudi Zanardijev podpis. Po dobrem desetletju je napočil čas za pomladitev. Luči so postale ksenonske, oblika še bolj športna, kar je potrjeval količnik upora 0,3, maksimalna hitrost je dosegla 282 kilometrov na uro. NSX je imel tudi tesno vez z dirko 24 ur Le Mansa, kjer so z njim dirkali v letih 1994, 1995 in 1996, kot varnostni avto pa so NSX uporabljali tudi na dirkališču v Suzuki.
Prodali so ga za 1,2 milijona
Decembra 2007 so pri Hondi napovedali drugo generacijo, ki naj bi na ceste zapeljala najpozneje do leta 2010, njena osnova naj bi bil koncept ASCC. Kljub temu da so razvili nekaj prototipov in jih korenito testirali, so projekt domnevno zaradi ekonomske krize ukinili, a želja po drugi generaciji je ostala. Tri leta pozneje je bil avto, v celoti razvit onkraj luže, pripravljen na prodajo, šlo pa je za hibrid, ki so ga ob bencinskem poganjali trije električni motorji (skupna moč 573 konjev). Čisto prvi avto so prodali 29. januarja 2016 na dražbi, zanj je Rick Hendrick, lastnik dirkalnega moštva v NASCAR, odštel 1,2 milijona dolarjev, znesek pa so namenili pediatrični kliniki za raziskave možganskih tumorjev.
