Od resnih predelav pomembnih literarnih del do najbolj trapastih limonad, na podobni ravni kot so turške, južnoameriške ali balkanske, ki so našo publiko obsedle pred letom ali dvema. Naj omenimo, da so med serijami, ki neredko tekmujejo v neumnih scenarijih, mnoge zgolj predelane tuje nadaljevanke. Takim smo se poskusili, vsaj v večini, izogniti. Je pa seveda res, da je v primerih, kot so zadnje čase naše kriminalke, zelo težko ločiti med vplivi in citati. Pa naj bodo skandinavski ali alpski.
Dekameron
Leta 1971 so začeli na ljubljanski televiziji predvajati črno-belo televizijsko nanizanko Dekameron po istoimenskih zgodbah iz slovitega renesančnega dela Giovannija Boccaccia. Izpeljali so dve sezoni, režiser je bil Václav Hudeček, scenarist pa Saša Vuga. A celo bolj od različnih, tudi zelo svobodomiselnih zgodb hvalijo kostumografijo Alenke Bartl in nepozabnega glavnega igralca Staneta Severja, ki je med snemanjem umrl in je za njim mojstra Boccaccia igral Stevo Žigon. Dekameron, serija po zbirki stotih zgodb, ki so nastale med leti 1348 in 1353, v času kuge, je bila za našo televizijo hud finančni zalogaj, zato so posneli zgolj 14 nanizank. Kljub temu še vedno velja za najboljšo slovensko TV-serijo, v kateri so (v nasprotju z današnjimi) nastopali samo najboljši slovenski igralci: Boris Cavazza, Radko Polič, Milena Zupančič, Tone Kuntner, Janez Valjavec, Zlatko Šugman, Jerica Mrzel, Marija Lojk, Mirko Bogataj… Mimogrede, v istem času je svojega Il Decamerona posnel tudi Pier Paolo Pasolini, in zanimivo: filmski portal IMDB beleži 41 različnih del o Dekameronu, našega pa ne.
Ščuke pa ni, ščuke pa ne
V obsežni kolekciji enega najboljših slovenskih pisateljev Toneta Partljiča je tudi nekaj televizijskih del, najbolj znana med njimi je duhovita nadaljevanka Ščuke pa ni, ščuke pa ne (v režiji Jožeta Babiča), ki je eno od nadaljevanj njegove gledališke igre Ščuke pa ni (na odrih so postavili tudi O, ne, ščuke pa ne in Ščuka, da te kap). V sedmih nadaljevanjih se Partljič ponorčuje iz pisarniških zdrah, na katere tudi samoupravljanje ni bilo imuno. Igrali so Peter Ternovšek, Danilo Bezlaj, Milena Muhič, Danilo Benedičič, Angela Janko, Janez Hočevar - Rifle…
Mali oglasi
Med leti 1968 in 1971 so na ljubljanski televiziji predvajali nanizanko Mali oglasi, ki jo je po zgodbah hrvaško-slovenskega pisatelja, dramatika in scenarista Aleksandra Marodića režiral Mirč Kragelj. Serija se je vsakokrat začela z glasbo jazzovske harmonike in možakarjem, ki še v pižami odpre vrata in vzame sveže mleko in jutranji časopis. Začne brati Male oglase in utrne se največkrat duhovita zgodba. Zelo popularna in za tiste čase provokativna serija je bila posneta v črno-beli tehniki, v njej pa so nastopili Janez Škof, Janez Rohaček, Zlatko Šugman, Boris Juh.
Teater Paradižnik
Zabavna oddaja Marka Pokorna in Branka Đurića bolj sodi v polje zabavnih oddaj z ameriškim konceptom Saturday Night Live, a ima po drugi strani ravno toliko značilnosti nanizanke, da jo moramo omeniti. Tudi zato, ker je med naštetimi ena najbolj profesionalno posnetih. Gledališče s stalnimi vlogami (Tanja Ribič, Janez Škof, Ivan Rupnik, Jernej Šugman, Gojmir Lešnjak) in gosti so vrteli na nacionalki od leta 1994 do leta 1997, stroka je zabavno serijo razumela kot začetek novega slovenskega humorja. A podobnih oddaj niso več snemali.
Jezero
Nobenega dvoma ni, največ prahu je v zadnjem času dvignilo šest nadaljevanj serije Jezero po romanu Tadeja Goloba, ki je pomagal tudi pri scenariju. Na nacionalni televiziji so skušali biti čim bolj profesionalni, najeli so ekipo scenaristov, izvrstna režiserja, pa še hladno vreme s snegom jim je šlo na roke. Dobili smo slovenski odgovor na skandinavske kriminalke. Inšpektorja Tarasa Birso je zaigral Sebastijan Cavazza, njegovo pomočnico in ljubico pa Nika Rozman. Menda bodo s serijo nadaljevali, Tadej Golob ima na voljo še nekaj materiala.
Vest in pločevina
Kakršen oče, takšen sin, pa tudi jabolko na pade daleč od drevesa, bi lahko rekli, ko se spomnimo prometne kriminalne nanizanke iz leta 1973, v kateri Boris Cavazza igra kriminalista, ki raziskuje prometne nesreče. Forenzika v povojih, bi lahko komentirali. V pomoč mu je bil miličnik Dare Valič. Smrtnost na slovenskih cestah je bila takrat nekajkrat višja, kot je današnje dni, in oblast je tudi na takšne načine ljudem poskušala dopovedati, da z avtom ni šale. Scenarist vseh sedmih nanizank na ljubljanski televiziji je bil velik slovenski pisatelj in partizan Vitomil Zupan.
Naša mala klinika
Branko Đurić in Marko Pokorn sta si zamislila satirično zdravniško serijo, ki jo je Pop TV vrtel od leta 2004 do leta 2007. Sedem sezon, 112 nanizank, zadnja se je odvrtela 10. decembra 2007. Serija je imela izredno gledanost, tudi do pol milijona gledalcev, hkrati je vsako leto osvojila viktorja in doživela tako hrvaško (štiri sezone) kot srbsko priredbo (tri sezone). V slovenski verziji so igrali Bojan Emeršič, Janez Hočevar - Rifle, Rado Mulej, Lučka Počkaj, Tanja Ribič, Janez Škof, Jernej Šugman, Alenka Tetičkovič, Gojmir Lešnjak, Sebastijan Cavazza…
Ena žlahtna štorija
Zgodba o družini, ki živi svoje (televizijsko) življenje v dvorcu Gredič – ta je bil v času snemanja še v lasti Jureta Schollmayerja – velja za najbolj gledano slovensko serijo. Od leta 2015 do konca leta 2017 so v šestih sezonah na Planetu predvajali 363 nadaljevanj. Serija, ki se je dogajala med briškimi vinskimi grički, je slovensko publiko telenovel pripeljala do vrhunca, na Hrvaškem pa so priredbo ukinili že po petih nanizankah. Serijo so na ključ izdelovali v skupini Mangart. Igrali so Janez Starina, Ranko Babić, Vesna Pernarčič, Ana Dolinar, Ajda Smrekar…
Reka ljubezni
Po neverjetnem uspehu Planetove Štorije so se na Pop TV odzvali z dvema projektoma: z Usodnim vinom, ki so ga vrteli tri sezone, po slovaški priredbi (Búrlivé víno), in Reko ljubezni (300 nanizank v štirih sezonah), od leta 2017 do leta 2019. Za produkcijsko hišo Perfo so scenarije pisale Nataša Drakulić, Irena Štaudohar, Pia Vatovec in Jerneja Kaja Balog. Ljubezenska zgodba je bila postavljena ob Krko, muziko za uvodno špico je pripravil Jan Plestenjak. V pomembnejših vlogah so blesteli Lara Komar, Tadej Pišek, Nina Ivanič Rep in Voranc Boh.
TV dober dan
Vojko Anzeljc, Tomaž Grubar, Miha Čelar, Sašo Kolarič niso novinci na slovenski sceni nanizank. TV dober dan je bila ena njihovih prvih uspešnic, v zadnjem času pa se kritika bolj ko ne norčuje iz njihove kriminalne serije V imenu ljudstva. A gledalstvo ni nujno enakega mnenja. TV dober dan, serija, polna stereotipov, je kraljevala na Pop TV kar šest sezon (1999–2002). In posneli so osemdeset serij. V humoristični nanizanki o namišljeni televizijski postaji so igrali Tjaša Železnik, Primož Ekart, Jernej Kuntner, Matjaž Javšnik, Vito Rožej, Lucija Ćirović …
