Vsaj še leto in pol, če se ne bo nič spremenilo, bo moral Talibšah Hosini s tremi hčerkami in ženo preživeti v šotorišču begunskega centra Moria, kjer vladajo neživljenjske razmere. Na prostoru, ki je primeren za 3000 ljudi, se jih gnete 19.000. Iz afganistanske province Farjab je družino pot čez Iran in Turčijo pripeljala do Grčije. Iz domovine je Talibšah moral pobegniti zaradi groženj, ki jih je začel dobivati po tem, ko je v gledališču uprizarjal satiro o talibanih. Toda v grškem begunskem taborišču niso našli miru. Zaradi dolgega čakanja na azilne postopke in slabih življenjskih razmer begunci zapadajo v depresije, pogosti so poskusi samomorov, prav tako v taborišču prihaja do nasilja zaradi golega preživetja. Talibšah se zato z družino ne odpravi pogosto iz šotora. O stvareh, ki so jih doživeli v novem zatočišču, ne želi govoriti. Ponoči ne more spati, ker se boji, da bi lahko bila njihova družina napadena. Postal je popolnoma nezaupljiv, tudi do ljudi v sosednjih šotorih. Posledice dolgotrajne negotovosti v Morii so sledi pustile tudi na njegovih hčerkah, ki so postale depresivne, spremenil se je tudi njihov način razmišljanja, pravi Talibšah Hosini. O tem, ali bo njihova prošnja za azil zavrnjena, sploh ne želi razmišljati. Zdaj, ko v Afganistanu ZDA s talibani sklepajo premirje, bi njegova vrnitev pomenila še večjo negotovost. Njegova žena si za prihodnost družine želi najti le miren kotiček, kjer bi se tudi oni lahko počutili kot ljudje.